Preskakovanje je priljubljen šport

Naše spopadanje z epidemijo že od vsega začetka spremljajo vseh vrst pomisleki in dvomi, o koruptivnosti, zakonitosti, transparentnosti, učinkovitosti, zanesljivosti, etičnosti ... Pa o tem, zakaj z ukrepi zamujamo, zakaj ne delujejo, zakaj se stalno spreminjajo ... Spomnimo se samo nabave zaščitne opreme v prvem valu, ki še vedno ni razčiščena, pa nedavne nabave hitrih testov od mladih podjetnikov, s katerimi da je država sklenila “dober” posel ...

Ob vsem tem se je zdelo, da je, kljub nekaterim začetnim nejasnostim, projekt cepljenja - ki vsaj ko gre za nabavo cepiva, k sreči ni bil stvar posamične bitke držav na trgu, temveč skupnega evropskega naročila - še razmeroma dobro stekel in da je še največja težava zelo omejeno število dobavljenega cepiva. A je senca dvoma prehitro padla tudi nanj - dvoma o tem, ali ima strategija cepljenja luknje. Luknje, ki dopuščajo, da se lahko tisti, ki se jim bo (je) ponudila priložnost, preko vrste s preostankom cepiva okoristijo na račun najranljivejših, kar je samo po sebi najmanj moralno zavržno. In kar ne govori le o napaki v sistemu, temveč tudi o posamezniku v njem. Kmalu potem ko je v javnost prišla informacija, da so na ljubljanski medicinski fakulteti z odmerki, ki so ostali, cepili domnevno sorodnike zaposlenih, je namreč postalo jasno, da primer očitno ni bil osamljen, pač pa da bi utegnili imeti v zdravstvenih ustanovah celo nekakšna “interna” navodila o tem, kako navkljub jasno določenim prioritetnim skupinam uporabiti morebitne preostanke cepiva s hitrim vpoklicem sorodnikov, ki bi sicer morda prišli na vrsto za cepljenje šele čez tedne ali mesece in ki jih dejstvo, da so v stiku z zdravstvenimi (so)delavci, ne opravičuje samo po sebi. Tudi izgovor, da je bilo treba cepivo hitro porabiti, ne vzdrži, saj ni govora o šestih minutah, temveč šestih urah, znotraj katerih je, če se seveda hoče, mogoče najti pravega kandidata. In to ne glede na to, ali so bili prednostni seznami starejših za cepljenje že izoblikovani ali ne. Dejstvo, da bo lahko prihajalo do ostajanja odmerkov, ki seveda ne smejo v nič, je bilo že vnaprej znano, torej bi se lahko na to pripravili. A rezervnih seznamov očitno še ni bilo. Upajmo, da odslej, za primere izpada za cepljenje predvidenih, bodo. A vprašanje, kako bo s cepljenjem preskakovalcev z drugim odmerkom cepiva, ostaja. Bodo vrsto prehiteli še enkrat? In kdo bo za to odgovarjal?

Izgovor, da je bilo treba cepivo hitro porabiti, ne vzdrži, saj ni govora o šestih minutah, temveč šestih urah.


Preberite še


Najbolj brano