Nevenka Mlinar: “Ta dolina je dala že dovolj”

Nevenko Mlinar smo ujeli sredi številnih obveznosti, sicer prijetnih, ki sledijo podelitvi naziva Osebnost Primorske. Tudi v zmagoslavju zdravnica, ki je spodbudila kolege po vsej državi, da se pridružijo k pozivu za izboljšanje kakovosti življenja v srednji Soški dolini, ostaja realistična in skromna. Vsekakor ne speča na lovorikah. S pogledom, usmerjenim v prihodnost. Zdravniki so povedali svoje, ljudje so jim z množičnim glasovanjem za zdravnico pritrdili: na potezi je država.

Če odštejemo vaše družinske člane, kdo vam je najprej čestital za naziv Osebnost Primorske?

“Po pravici povedano moram prav pomisliti. Mislim, da je bila kolegica iz Kanala, zobozdravnica Lijana Jurečič.”

“Primeri drugih lokalnih skupnosti, kjer si prebivalci prizadevajo za bolj zdravo življenjsko okolje, nesporno kažejo, da so v prizadevanjih močnejši in uspešnejši, če je njihov zaveznik občinska oblast.”

Kako so se sicer odzvali kolegi, ki so se podpisali pod peticijo?

“Številni kolegi, ki so podpisani pod peticijo, so bili zelo zadovoljni, da se je naš glas slišal med ljudmi, da imamo kot stroka med prebivalstvom podporo, da se ljudje zavedajo pomembnosti prizadevanja za zdravo življenjsko okolje.”

“Upam, da bo ta naziv prišel tudi do tistih, ki so najpomembnejši, do tistih, ki odločajo. Če se ne bo spremenila zakonodaja, če se zgodba ne bo dotaknila zakonodajalcev, da bodo pri presoji okoljskih vplivov izenačili sosežigalnice in sežigalnice, se ne bo spremenilo nič.”

V zadnjem času velikokrat slišimo kritične, celo jezne glasove na račun zdravnikov in slovenskega zdravstvenega sistema. So zgodbe, kakršna je vaša, nekakšna protiutež, znak, da zaupanje in bližina med zdravniki in pacienti vendarle ostajata?

“Ta zgodba v meni predvsem krepi zaupanje, da ljudje cenijo naše delo. Pa tudi sicer se mi zdi, da je vzrok za kritike večinoma zdravstveni sistem, predvsem dolge čakalne vrste, ki so resnično nedopustne in preprečujejo, da bi ljudje pravočasno prišli do ustrezne in korektne obravnave.”

Mesečne osebnosti leta 2020

Za naziv osebnost Primorske leta 2020 so se potegovali še Miran Košuta, avtor novega italijanskega prevoda Prešernovih Poezij, Jelena Vukmir, vodja spletnega tečaja slovenščine in italijanščine, zgodovinar Jože Pirjevec, Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, akterja v procesu vračanja tržaškega Narodnega doma, Stipe Vincek, predsednik Moto kluba Kondor, Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče, učiteljici Anita Bergnach in Vesna Jagodic, prostovoljka Valentina Kobal ter vodja ekipe EPK GO! 2025 Neda Rusjan Bric.

V intervjuju po razglasitvi ste med drugim rekli: “Če si ljudje resnično želimo nekaj spremeniti, se to tudi zgodi” ...

“Primeri drugih lokalnih skupnosti, kjer si prebivalci prizadevajo za bolj zdravo življenjsko okolje, nesporno kažejo, da so v prizadevanjih močnejši in uspešnejši, če je njihov zaveznik občinska oblast. In tukaj bi se v našem primeru zagotovo lahko naredilo več, zlasti ob tako močni podpori slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov.”

Napredujejo, a počasi

Kako je sosežig odpadkov v peči cementarne vplival na to, da se je v občini Kanal vzpostavila močna civilna iniciativa in ali menite, da bo izkušnja s Salonitom lahko navdih, vzpodbuda tudi za druga slovenska okolja?

“Stvari se spreminjajo na bolje, ampak zelo počasi. Vemo pa, da je boj za bolj zdravo okolje tek na dolge proge ter da se politike in miselnosti ne da spremeniti čez noč.”

Salonit je v dolini že 100 let. V tem času smo večkrat spremenili gospodarski sitem. Smo v smislu razumevanja odnosa med veliko gospodarsko družbo in okoljem še vedno v neke vrste tranziciji?

“Osrednji problem je, da ljudje niso informirani o tem, kaj gre iz dimnika, v kakšnih količinah in kaj to pomeni za zdravje. V Salonitu imajo učinkovito službo za odnose z javnostmi. Zdi se, da je nekaterim težko prisluhniti zdravniškim opozorilom glede potencialnih nevarnosti. Čas je, da se soočimo s tem, kaj se kadi iz dimnika in kako to vpliva na naše zdravje. V izpustih, ki nastajajo ob sosežigu, nastajajo snovi, ki lahko povzročajo rakava obolenja, reproduktivne motnje, pljučne bolezni in druga obolenja. V letu 2019 so bili na strokovnem posvetu zelo razloženi ti negativni učinki.”

Onesnaženje vode v poletnih mesecih je bilo nekakšna pika na i. Zdelo se je skoraj neverjetno, da morajo prebivalci občine Kanal nositi še to breme …

“Nedopusten vdor vode iz industrijske čistilne naprave je razgalil številne pomanjkljivosti vodarne Močila. Skrbi me, kakšno vodo pijejo krajani, sploh po oceni NIJZ iz meseca decembra, v kateri piše, da so v določenih vzorcih sledovi policikličnih aromatskih ogljikovodikov.”

Nujen bi bil celostni pristop

Večkrat poudarjate seštevek sedanjih in preteklih negativnih učinkov na prebivalce srednje Soške doline. Ravno v odzivu na onesnaženje vode smo slišali predlog, da bi država naredila celovit sanacijski načrt za regijo. Ste optimistični? Menite, da se bo to zgodilo?

“Upam, da se bo to zgodilo, da se bodo v reševanje tega problema vključili drugi: pravniki, strokovnjaki tehničnih strok, psihologi, tudi ekonomisti. Mislim, da bi z znanjem okoljske epidemiologije morali celovito pristopiti k obravnavi zdravstvenega stanja v srednji Soški dolini. Zdravstveno stanje tistih, pri katerih bi lahko prihajalo do težav zaradi azbesta in polutantov iz dimnika, se nikoli ni sistematično spremljalo. Potrebovali bi posebne zdravstvene programe, kjer bi njihovo zdravje spremljali redno in bolj usmerjeno ter natančno.”

Kakšni so covid časi za ljudi, ki vedo, da so bili izpostavljeni azbestu? Velikokrat poudarjate, pa ne samo vi, da je ravno strah pred boleznijo, ki ga izpostavljeni azbestu doživljajo vsak dan, še posebej če so zaradi posledic azbesta izgubili svojca, zelo obremenjujoč?

“V času covida je tako, da je obisk ambulant zaradi epidemiološke situacije omejen in ljudje ne hodijo tako pogosto v ambulanto, ampak se posvetujemo po telefonu, običajno le o akutnih zdravstvenih problemih. Svoje stiske po telefonu težje razkrijejo. Ampak vemo, da sta tesnoba in strah zelo prisotna.”

Bi moral biti del sistematičnega zdravstvenega programa tudi psihološka podpora?

“Vsekakor, a je ti ljudje niso deležni. Psihološka podpora je v Sloveniji v javnem zdravstvu zelo omejena, zasebna pomoč pa tem ljudem, ki imajo večinoma zelo nizke pokojnine, ni dostopna.”

Naj zaživijo druge dejavnosti

Bo naziv Osebnosti Primorske pomagal vašim prizadevanjem v prihodnje?

“Upam, da bo ta naziv prišel tudi do tistih, ki so najpomembnejši, do tistih, ki odločajo. Če se ne bo spremenila zakonodaja, če se zgodba ne bo dotaknila zakonodajalcev, da bodo pri presoji okoljskih vplivov izenačili sosežigalnice in sežigalnice, se ne bo spremenilo nič. Država mora končno postati milostna do te doline, ki je dala že dovolj. Sem apolitična, nisem članica nobene stranke, ampak vem, da je treba o tem razmišljati tudi na volitvah.”

Je pomembno, da so vam naziv podelili ljudje? Poslušalci, gledalci, bralci?

“Seveda, to je pomembno. Dolgoročno zahteve ljudi vendarle nekaj premaknejo. V dolini bi lahko zaživele druge gospodarske dejavnosti, ki so prijaznejše do okolja.”

---