Policijski sindikat ovadil ministra Hojsa

V Policijskem sindikatu Slovenije so podali kazensko ovadbo zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa zaradi javne objave osebnih podatkov in plač policistov. Hojs se brani, da ni storil nič nezakonitega, a opozorila o neupravičenosti objave varovanih podatkov policije ostajajo.

LJUBLJANA > Ponedeljkovo razkritje poimenskega seznama in plač vseh zaposlenih na notranjem ministrstvu, policiji in inšpektoratu za notranje zadeve je bilo odziv ministra Aleša Hojsa na stavko Policijskega sindikata Slovenije, s čimer je minister želel javnosti pokazati, da policijske plače dejansko niso tako slabe. A hkrati je s tem, kot mu očitajo v sindikatu, ogrozil varnost določenih policistov in kriminalistov in težko popravljivo škodo povzročil še zlasti ogroženim uslužbencem policije ter tistim, ki imajo prirejeno identiteto, ki uporabljajo sredstva za prikrivanje prepoznavnosti ali so kako drugače dodatno izpostavljeni tveganjem.

Z razkritjem podatkov je po njihovi oceni nepooblaščenim osebam omogočil dostop do osebnih podatkov policistov in kriminalistov, s tem pa povzročil hudo motnjo v notranji varnosti države in varnosti schengenskega območja. Ogrozil pa ni le varnosti policistov in kriminalistov, ampak tudi varnost njihovih družinskih članov ter otrok in drugih državljanov, ki se družijo z njimi ali živijo v njihovi bližini.

V sindikatu ministra zato sumijo kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov v povezavi z drugimi kaznivimi dejanji na škodo policistov. S svojim ravnanjem pa je hkrati deloval nerazumno, neodgovorno, nesorazmerno in zlonamerno, še pravijo v sindikatu, ki je ovadbo vložil preko odvetniške družbe Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji.

Minister Hojs se brani, da so plače javnih uslužbencev ministrstva za notranje zadeve z organoma v sestavi javne. Objavljeni podatki o zaposlenih niso označeni s stopnjo tajnosti, vse objave so torej po njegovih besedah popolnoma zakonite. Če bi moralo biti kaj posebej varovano v policiji, pa bi po Hojsovih besedah morali že v preteklosti poskrbeti za ustrezne interne akte, ki bi to definirali.

Objavo podatkov o zaposlenih v policiji in njihovih plačah je danes na nujni seji za zaprtimi vrati obravnavala tudi komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). “Minister Hojs je zavajal, ko je pravil, da mora policija imena in priimke označiti s stopnjo tajnosti in šele na podlagi tega se lahko minister odloči, ali podatke objavi. To ni potrebno, ker zavarovanje podatkov opredeljuje sam zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki določa, kaj je varovan podatek,” je ocenil Matjaž Nemec, predsednik Knovsa, ki pa nazadnje ni izglasoval sklepa, da lahko objava podatkov vpliva na notranjo varnost v policiji. Za sklep so glasovali štirje poslanci, za sprejem pa bi potrebovali pet glasov.

Informacijski pooblaščenec sicer kršitev varstva osebnih podatkov ni ugotovil. Stališča varnostne stroke pa so deljena. Strokovnjak za varnostna vprašanja Miroslav Žaberl je, denimo, ocenil, da je objava poimenskih informacij o pripadnikih specialne enote in nekaterih kriminalistov skregana z varnostnimi protokoli. Varnostni strokovnjak Branko Lobnikar pa meni, da objava ni sporna, želel bi si le, da bi bili zneski obrazloženi. Da poteza ni nezakonita, so potrdili tudi na Generalni policijski upravi, a opozorili, da bi lahko vplivala na notranjo varnost v policiji.

---