“Stroka se o Padežu ni poenotila”

Čeprav se je ministrstvo za okolje in prostor že odločilo, da zagotovi Istri manjkajoče količine pitne vode z gradnjo akumulacije na Suhorici in Padežu, velik del stroke upa, da bo država vendarle preučila tudi druge možnosti in da zaradi - sicer nujne - zagotovitve dodatne pitne vode za Istro ne bo povzročila v okolju več nepopravljivih škod.

LJUBLJANA, PADEŽ > Takšno je bilo večinsko mnenje včerajšnje spletne okrogle mize, ki jo je pripravilo Slovensko društvo za zaščito voda. V njem zbrana vrhunska stroka s tega področja že dalj časa spremlja problematiko pomanjkanja pitne vode v slovenski Istri, saj izvir Rižana zlasti poleti, ko se 90.000 prebivalcem pridruži še 40.000 turistov, ne zagotavlja dovolj pitne vode. “Doslej so bile za potencialne vodne vire za Istro izdelane študije, ki so pokazale, da ima vsak vir pomanjkljivosti. Med njimi so bili zajetje Malni pri Postojni, zajetji Klivnik in Mola pri Ilirski Bistrici, zajetje Kubed, akumulacija Pinjevec, zajetje Padež ter črpališče Klariči pri Brestovici,” je povzela predsednica društva dr. Marjetka Levstek.

Zato jih je presenetila lanska odločitev ministrstva za okolje in prostor za gradnjo akumulacije na Suhorici in Padežu. “Da se je stroka o njej poenotila, ni res, ker morajo imeti pri akumulacijah besedo različne stroke,” je poudaril podpredsednik društva dr. Mihael Toman. Zato so pripravili posvet in bodo še kakšnega, je napovedal.

Direkcije pa ni bilo

Organizatorji so povabili tudi predstavnike investitorja projekta - Direkcije RS za vode in Ministrstvo za okolje in prostor, a se na povabilo niso odzvali: “Kot razlog so navedli, da so se obširne razprave o možnih virih za oskrbo Obale in kraškega zaledja vršile že pred letom 2006, ko je tudi prišlo do odločitve za izgradnjo akumulacije. Projekt je, kot so pojasnili, že v pripravi in se izvaja v skladu z vsemi postopki, ki so predvideni v slovenski zakonodaji, zanj pa naj bi občine in stroka že dosegle konsenz.” Kot se je izkazalo včeraj, to ne drži.

Gradbinci in Rižanski vodovod za Padež

Dr. Uroš Kranjc, projektant, ki je od leta 2001 sodeloval pri načrtovanju dodatnega vodnega vira za Istro, je povedal, da je bila leta 2002 izvedena študija preveritev možnih vodnih virov za dolgoročne rešitve. “Med obravnavanimi desetimi variantami je priporočila vodni vir na ožjem območju Padeža in Suhorce. Leta 2005 je bila zanjo naročena projektna in investicijska dokumentacija, s katero se ni reševalo samo tehničnega vidika, temveč tudi vidik varstva narave,” je dejal in dodal, da je MOP okoljsko poročilo označilo kot ustrezno za javno razpravo, a se je nato vse ustavilo. Sam akumulacijo podpira, ker “rešuje problem za 50 let, ker sega na območje, ki je vodno zaščiteno in ker rešuje problem regijsko”.

Tudi direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je menil, da so zadrževalniki danes prava rešitev - ne samo Padež in ne samo za pitno vodo, temveč še drugi: “Kubed, Mola, Dragonja in drugod. Za oskrbo s pitno vodo, za namakanje ali druge namene. Se pa strinjam, da moramo to delati v soglasju z naravo.”

Argumenti proti Padežu

Povsem drugačnega mnenja je bil dr. Janko Urbanc z Geološkega zavoda Slovenije, ki je leta 2008 sodeloval pri velikem preizkusu vodnega vira Klariči. V najbolj sušnem mesecu, avgustu, so mesec dni iz treh vodnjakov črpali 470 litrov vode na sekundo in izkazalo se je, da “Klariči omogočajo oskrbo Krasa in Obale s kakovostno vodo tudi v sušnih pogojih”.

“Ni mi jasno, zakaj se informacij tega črpalnega preskusa ne upošteva. Upošteva pa se Padež, ki je star projekt,” je ob tem dejal Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, kjer bodo Padežu nasprotovali, dokler ne bodo izčrpane vse druge možnosti za zagotovitev dodatnih virov vode za Istro.

Civilna iniciativa Ohranimo Brkine zagovarja povezavo vodovodov in izvedbo projekta vodooskrbe Istre in Krasa iz leta 2011 (ki je propadel zaradi nasprotovanja koprske občine), tudi zato, ker je za polovico cenejši od “megalomanskega” Padeža, pa tudi časovno hitreje izvedljiv, je dejal predstavnik CI Mario Benkoč, ki je opozoril tudi na pritiske, ki jih ministrstvo izvaja na župane okoliških občin z odlašanjem gradnje povezovalnega vodovoda od Ilirske Bistrice do Rodika,

Pregelj je na to odgovoril, da so Klariči blizu italijanske meje “in če se Klaričem kaj zgodi, je Kraški vodovod brez vode, mi pa brez količin, ki nam jih daje.” Zato “mi rabimo dodatni vodni vir,” je poudaril. Na vprašanje, zakaj Rižanski vodovod vztraja, da pride do njih surova voda, pa je odgovoril: “Ker se lažje transportira kot pitna voda. Po omrežju izgubljamo kakovost. Rižanski vodovod ima od leta 1997 najsodobnejšo vodarno z ultrafiltracijo.”

Posveta, ki je bil zelo dobro obiskan - prisluhnili sta mu tudi hrpeljsko-kozinska županja Saša Likavec Svetelšek in divaška občinska svetnica Mirjam Frankovič Franetič iz Vremske doline, se je udeležil tudi poslanec NSi iz Ilirske Bistrice Andrej Černigoj, ki je ponudil tudi pomoč ob morebitni nadaljnji razpravi, saj se je včeraj izkazalo, da je odprtih vprašanj še zelo veliko.

---