Bolnišnice se pripravljajo na 1500 covidnih bolnikov

V bolnišnicah se pripravljajo na povečanje števila covidnih bolnikov. Po napovedih bi za njihovo zdravljenje lahko potrebovali 1500 postelj. Raziskava medicinske fakultete krivdo za razrast okužb pripisuje prepozni uveljavitvi ukrepov ter opustitvi sledenja stikom in odrejanja karanten. Premier Janez Janša ne izključuje dodatnih zaostrovanj ukrepov, da bi se razmere umirile.

LJUBLJANA > “Podatki o številu covidnih bolnikov, ki se zdravijo na navadnih ali intenzivnih oddelkih bolnišnic, kažejo, da se nikamor ne premaknemo, da smo že praktično drugi mesec na platoju med 1200 in 1300 hospitalizacij,” pravi koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta. Ob tem odkrito priznava, da “nima pojma”, čemu bi lahko pripisali tolikšno rast števila okužb v zadnjih tednih.

Od zgodbe o uspehu do katastrofe

Z vprašanjem, zakaj je bila Slovenija v spomladanskem valu epidemije zgodba o uspehu, jeseni in pozimi pa je postala katastrofa, so se ukvarjali raziskovalci Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko ljubljanske medicinske fakultete. Ugotovili so, da je pomemben dejavnik razvoja epidemije mobilnost prebivalstva. Ta se je spomladi močno zmanjšala; mobilnost, povezana z delovnimi mesti, se je znižala za polovico, mobilnost zaradi drugih opravkov pa za 60 odstotkov. Novembra se je mobilnost na delovnih mestih znižala le za 30 odstotkov, za druge opravke pa za 50 odstotkov.

Janša ne izključuje ostrejših ukrepov

Premier Janez Janša v pogovoru za Radio Ognjišče ni izključil možnosti še strožjih ukrepov za zajezitev epidemije. Če bo število okuženih še naprej na visoki ravni, bo država prisiljena v popolno zaprtje dela gospodarstva in “v drastično omejitev gibanja, kot jo poznajo v nekaterih drugih državah.” Kot je dejal, gre za omejitev gibanja na obisk trgovine in lekarne ter za omejen izhod iz stanovanja.

Če bi bili novembra toliko mobilni, kot smo bili spomladi, bi smrtnost v drugem valu do začetka decembra znižali za 30 odstotkov, so ugotovili. Izračunali so tudi, da je bil datum jesenskega zapiranja družbe (26. oktober) prepozen. Če bi ukrepe sprejeli sredi septembra, bi od marca do decembra umrlo 80 odstotkov oziroma približno tisoč ljudi manj. K razrastu števila okužb je prispevalo tudi opuščanje sledenja stikom okuženih in opustitev vročanja karantenskih odločb.

Rešitev 100-odstotno nadomestilo plače?

V konfederaciji sindikatov Pergam vladi predlagajo, naj v osmi protikoronski paket vključi 100-odstotno nadomestilo plače za delavca s potrjeno okužbo, od prvega dne odsotnosti z dela in ne glede na to, kje se je okužil. Strošek nadomestila naj prevzame državni proračun. Zaposleni zdaj dobijo 80-odstotno nadomestilo plače. Za nekatere brez simptomov ali z blagimi simptomi to pomeni takšno razliko v prejemkih, da se zaradi tveganja socialne stiske izogibajo testiranju in ne ostajajo doma. Na ta problem so sindikati opozarjali že ob sprejemanju prejšnjih protikoronskih paketov, a jim vlada ni prisluhnila.

Policisti bodo poostreno nadzorovali

Da nekaterim ljudem še vedno ni jasno, kako resne so razmere, pa kažejo ugotovitve inšpektorjev. Še vedno imajo opravka z ljudmi, ki se skrivajo na zabavah v gostinskih lokalih, v prazničnem času pa so obiskali tudi frizerski salon, v katerem je bilo hkrati osem strank.

Policisti pa opozarjajo in prosijo ljudi, naj ob koncu tedna ne hodijo na rekreacijo v kraje, kjer je velika gneča. Če te prošnje ne bodo zalegle in bodo spet imeli polne roke dela z nadzorom prometa in obnašanja na izletniških točkah, bodo vladni strokovni skupini predlagali, naj vlada odpravi izjemo za prehajanje meja občin za rekreacijo.

---