Manj črnega najemanja?

V Sloveniji se soočamo z zaostreno stanovanjsko problematiko, ki je posledica njenega dolgoletnega zapostavljanja. Potem ko smo po osamosvojitvi s privatizacijo po Jazbinškovem zakonu izgubili velik del javnega najemnega stanovanjskega fonda, je bilo to področje v glavnem prepuščeno trgu, resne stanovanjske politike pa ni bilo. Posledice se med drugim kažejo v slabi dostopnosti primernih javnih stanovanj, pa tudi v na tisoče dotrajanih, praznih stanovanjih. Prav v času karantene smo bolj kot kadarkoli prej spoznali, kaj pomeni ostajati doma med štirimi stenami in kaj je kakovost bivanja. Še bolj se je pokazalo ne le kaj pomeni živeti v dotrajanih, vlažnih, plesnivih, slabo izoliranih, temačnih stanovanjih, temveč tudi, kako dragoceno je imeti dovolj prostora, pa tudi balkon ali teraso, če že vrta ne. Kot je pokazala anketa Inštituta za študije stanovanj in prostora, so v času epidemije daleč najbolj ogrožena skupina najemniki tržnih stanovanj, med katerimi mnogi ne zmorejo več odplačevati najemnine ali pa se bojijo, da je ne bodo zmogli v bližnji prihodnosti. A zanje konkretnih ukrepov, kot je na primer začasna zamrznitev najemnine, ni; je pa, na drugi strani, lastnikom omogočena zamrznitev kredita.

Vlada je zdaj v državni zbor končno poslala novelo stanovanjskega zakona, ki naj bi na tem področju uveljavila nekaj prepotrebnih sprememb. Med drugim postopno zvišanje prenizke neprofitne najemnine, ki se ni uskladila že 13 let, kar naj bi, poleg višjega zadolževanja stanovanjskih skladov in njihove predkupne pravice, omogočilo - a še zdaleč ne v zadostni meri - vlaganje v gradnjo novih neprofitnih stanovanj, predvsem za mlade. Tiste mlade, ki - če ne ostanejo doma ali si stanovanja uredijo v veliki socialistični hiši svojih staršev - na trgu mukoma iščejo najemniško stanovanje za visoko in negotovo najemnino, saj na neprofitno ne morejo računati, na nakup pa še manj.

Prav v času karantene smo bolj kot kadarkoli prej spoznali, kaj pomeni ostajati doma med štirimi stenami in kaj je kakovost bivanja.

Kljub skepsi novela uvaja tudi javno najemno službo. V kolikšni meri bo, tudi glede na delujoč črni trg, lastnike praznih stanovanj dejansko spodbudila k oddaji v najem, bomo šele videli. Žal pa še ne uvaja določb o v tujini že uveljavljenih stanovanjskih zadrugah. Zato je že jasno, da bo morala noveli čim prej slediti celovita stanovanjska reforma s sistemskim subvencioniranjem stanovanjske preskrbe tako z gradnjo kot prenovo.


Preberite še


Najbolj brano