Najvišje dohodke imajo v Goriški regiji

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je jeseni objavil študijo o ciljih regionalne politike do leta 2027. Raziskava je nastala na podlagi podatkov pred pandemijo covida-19, ni pa zaradi novih okoliščin nič manj aktualna. Regijam kaže, na katera področja naj se usmerijo, da bi zmanjšale svoj razvojni zaostanek, ki se je zadnje leto morda le še poglobil.

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Obalno-kraška statistična regija v marsičem presega povprečje razvitosti Slovenije, vseeno pa podatki, ki jih je v delu študije Cilji regionalne politike Slovenije v obdobju 2021-2027 predstavila Janja Pečar, kažejo na nekatere manjke.

Nihanja v Obalno-kraški regiji

Do leta 2008, ko se je začela globalna finančna in ekonomska kriza, se je Obalno-kraška regija po BDP na prebivalca že zelo približala evropskemu povprečju. Nato je začela zaostajati, leta 2014 pa je celo padla pod slovensko povprečje. “Predvsem kapitalsko izčrpavanje podjetij je regijo prizadelo bolj kot nekatere druge regije. S hitrejšo gospodarsko rastjo po letu 2015 se zaostajanje ponovno zmanjšuje, tako da je v letu 2018 za evropskim povprečjem zaostala za enajst odstotkov, obenem pa je ponovno presegla slovensko povprečje,” ugotavlja Pečarjeva.

Razpoložljivi dohodek

Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil leta 2018 v Goriški regiji 12.058 evrov, v Primorsko-notranjski regiji 11.989 evrov, v Obalno-kraški regiji pa 11.546 evrov. Slovensko povprečje je bilo 11.872 evrov.

Brezposelnost, ki je v času gospodarske krize močno narasla, je povečala revščino in socialno izključenost prebivalstva. Zadnja leta strme gospodarske rasti so prinesla izboljšanje. Po podatkih za leto 2018 je Obalno-kraška regija že izstopala po dobri socialni vključenosti prebivalstva.

Po deležu terciarno izobraženega prebivalstva Obalno-kraška regija presega slovensko povprečje, razpoložljivi dohodek na prebivalca pa je v zadnjih letih nekoliko padel in je blizu povprečja. Prebivalci te regije imajo višje pričakovano trajanje življenja. “V tem območju dolgoživost povezujemo tudi z mediteransko prehrano in bolj zdravim življenjskim slogom,” pojasnjuje avtorica raziskave.

Prebivalstvo z višje- in visokošolsko izobrazbo

Po podatkih za leto 2019 je imelo terciarno izobrazbo 33,7 odstotka prebivalcev Obalno-kraške regije, 28,7 odstotka prebivalcev Goriške regije in 31,3 odstotka prebivalcev Primorsko-notranjske regije. Slovensko povprečje je bilo 33,3 odstotka. Obalno-kraška regija je po izobraženosti prebivalstva takoj za Osrednjeslovensko, kjer je delež 43,5-odstoten.

Na drugi strani pa Obalno-kraška regija najbolj zaostaja za slovenskim povprečjem po obisku splošnih knjižnic in občutku varnosti prebivalstva. Slabša je tudi kakovost stanovanj, ki so pogosto potrebna obnove. Zaradi opuščanja dejavnosti ima ta regija tudi bolj degradiran prostor, kar se v zadnjih letih še poslabšuje.

Velike razlike pri obisku knjižnic

Če začnemo s knjižnicami, ki so v raziskavi kazalnik kakovosti življenja na področju kulture, sta Goriška in Primorsko-notranjska statistična regija daleč pred Obalno-kraško, kjer so leta 2018 beležili 2,8 obiska na prebivalca. Na Goriškem so beležili 5,2 obiska splošnih knjižnic na prebivalca, v Primorsko-notranjski regiji pa kar 8,1 obiska, kar je visoko nad državnim povprečjem (4,6).

“Ob pomanjkanju kulturnih ustanov so knjižnice pogosto tudi center kulturnega dogajanja,” ta pozitivni odklon v Primorsko-notranjski regiji pojasnjuje Pečarjeva. Zaradi enakega razloga so knjižnice pomembne tudi za Goriško.

Primorsko-notranjska in Goriška z več dohodki

Dobre cestne in železniške povezave omogočajo, da številni delavci iz Primorsko-notranjske regije denar služijo v sosednjih, bolj razvitih regijah. Zaradi tega je v tej regiji socialna vključenost boljša od slovenskega povprečja, razpoložljivi dohodek prebivalstva pa relativno visok.

V primerjavi z drugimi regijami ima Primorsko-notranjska manj degradiranega prostora. Gre pa regiji slabo pri bivalnih prostorih, saj kar tretjina prebivalstva živi v stanovanjih slabe kakovosti. “Na javno kanalizacijsko omrežje sta priključeni le dve tretjini prebivalstva, kar je eden najnižjih deležev med regijami,” ugotavlja Pečarjeva.

Goriška ima enako kot Primorsko-notranjska regija podpovprečni delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, vendar kljub temu razpoložljiv dohodek prebivalstva presega slovensko povprečje. “Bližina meje namreč omogoča možnosti iskanja zaslužka tudi preko meje.”

Delež prebivalstva, ki živi v stanovanjih v slabem stanju, pa je v goriški regiji najvišji v Sloveniji. “Tu je namreč precejšen delež starih stanovanj, potrebnih obnove, na drugi strani pa tudi ostarelega prebivalstva, ki te obnove ne zmorejo,” pojasnjuje avtorica raziskave. Priključenost prebivalstva na javno kanalizacijsko omrežje je pod slovenskim povprečjem, se pa lahko regija pohvali z manj degradiranim prostorom.

Tako Goriška kot Primorsko-notranjska regija morata v bodoče poskrbeti za bolj dostopen javni prevoz. V obeh statističnih regijah le okoli 40 odstotkov prebivalstva živi v kilometrski oddaljenosti od postajališč javnega potniškega prometa s primerno pogostostjo voženj.

---