Potres kot opozorilo Sloveniji

Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, kot ena vodilnih svetovnih institucij s področja lesene gradnje, in Univerza na Primorskem poudarjata, da je bil rušilni potres na Hrvaškem zadnje opozorilo slovenski javnosti, predvsem pa pripravljalcem politik in odločevalcem, da moramo v Sloveniji korenito spremeniti način in pospešiti obnovo obstoječih stavb.

KOPER, IZOLA > Strokovnjaki iz obeh ustanov opozarjajo, da je nujen celovit pristop k omenjeni problematiki, ki bi prinesel ne le potresno varne, ampak tudi energijsko učinkovite in do okolja ter človekovega zdravja prijazne stavbe, hkrati pa omogočil pametno porabo evropskih sredstev za zagon in razvojno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. Tako pri novogradnjah kot obnovah kot ključno za sprožitev teh procesov vidijo prehod na uporabo naravnih materialov iz obnovljivih virov, kar v Sloveniji v največji meri pomeni rabo lesa za vgradnjo v trajne izdelke, v prvi vrsti z gradbeništvom.

Tretjina prebivalcev na območju, kjer je možen rušilen potres

Potresi ogrožajo človeška življenja že tisočletja. Na območjih, kjer je potresna ogroženost srednja do zmerna, so močnejši potresi redkejši pojav v primerjavi z ostalimi naravnimi nesrečami. Slovenija je v preteklosti že doživela več močnih potresov, ki pa si sledijo na nekaj sto, tisoč ali pa celo več let. Zlasti o slednjih ni dovolj dobrih podatkov. Tisti, ki so na voljo, pa kažejo, da bi ob ponovitvi potresa, kakršen se je zgodil na območju Idrije leta 1511, lahko pričakovali tudi nekaj tisoč smrtnih žrtev.

Zgolj na območju Ljubljanske regije bi ob rušilnem potresu brez strehe nad glavo ostalo od 30 do 70 odstotkov prebivalstva. Gmotna škoda bi po zadnjih ocenah strokovnjakov znašala najmanj sedem milijard evrov, kar je 15 odstotkov BDP Slovenije.

Strokovnjaki opozarjajo, da skoraj 34 odstotkov prebivalcev Slovenije živi na območju, kjer je možen rušilen potres. Posamezne študije ugotavljajo, da sodobnim zahtevam gradnje ustreza manj kot polovica obstoječih večstanovanjskih stavb. Zgolj na območju Ljubljanske regije bi ob rušilnem potresu brez strehe nad glavo ostalo od 30 do 70 odstotkov prebivalstva. Gmotna škoda bi po zadnjih ocenah strokovnjakov znašala najmanj sedem milijard evrov, kar je 15 odstotkov BDP Slovenije.

Velik del naštetih izzivov je mogoče, kot opozarjajo strokovnjaki InnoRenew in Univerze na Primorskem, rešiti s pametno celostno obnovo stavb z naravnimi materiali iz obnovljivega vira (npr. les). Poleg potresne varnosti to pomeni še energetsko učinkovitost, pozitiven vpliv na okolje, pa tudi zdravje in dobro počutje uporabnikov teh stavb.

Podatki, ki so na voljo, kažejo, da bi ob ponovitvi potresa, kakršen se je zgodil na območju Idrije leta 1511, lahko pričakovali tudi nekaj tisoč smrtnih žrtev.

Poskrbeti tudi za zasebni stavbni fond

Država mora po opozorilih strokovnjakov prednostno poskrbeti za potresno sanacijo najbolj problematičnega dela stavbnega fonda. Ljubljanski klinični center bi potres, kakršen je bil prejšnji teden na Hrvaškem, s poškodbami sicer preživel, zelo stare stavbe, v katerih se nahajajo številne klinike (infekcijska klinika, onkološki inštitut, ...), pa bi jo odnesle bistveno slabše. V Sloveniji so tudi številne šole in vrtci, ki so prav tako izjemno potresno problematični. Slovenija pa bi morala poskrbeti tudi za prenovo zasebnega stavbnega fonda.

V svetu obstajajo države, na primer Nova Zelandija ali Italija, ki sta v zadnjem desetletju doživeli potrese z ogromno gmotno škodo in številnimi smrtnimi žrtvami. Nova Zelandija sicer breme potresne prenove objektov v celotni prenaša na lastnike, če stavbe ne dosegajo vsaj tretjine sodobnih zahtev o potresni odpornosti, Italija pa je poskrbela za izjemno ugodno finančno pomoč tistim, ki se odločijo za celovito prenovo objektov. V tej smeri bi po mnenju strokovnjakov morala razmišljati tudi Slovenija.

Del evropskega denarja bi lahko preusmerili

Slovenija ima trenutno na voljo precej evropskih sredstev za spodbujanje gospodarstva po pandemiji. Če bi vsaj del tega denarja investirala v spodbujanje celovitih prenov objektov, bi uspeli narediti velikanski korak naprej. S tem bi ne samo začeli reševati pereč problem potresne varnosti, temveč bi se odmaknili tudi od zgolj parcialne sanacije objektov.

Ta je bila doslej, tudi zaradi nesmiselnih zahtev in omejitev pri porabi sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v večini primerov omejena zgolj na energijske sanacije stavb. Nujno pa je, da se ta denar porabi tudi za spodbujanje celovitih prenov objektov z namenom doseganje visoke stopnje potresne varnosti. Nujno je pospešiti tudi postopek posodobitve karte potresne ogroženosti (ki je sicer v teku) ter razmisliti o doslednejšem nadzoru nad gradbenimi projekti, tako v fazi projektiranja kot gradnje.

Strokovnjaki InnoRenew CoE in UP v svojem pozivu predlagajo konkretne rešitve. Stavbni fond v Sloveniji potrebuje temeljito prenovo, ki pa mora biti celostna. Pri tem je potresna varnost le eden od vidikov, ki jih moramo upoštevati. Zaradi zmanjševanja negativnih vplivov na okolje, ki jih v splošnem povzroča gradbeništvo, je nujno korenito izboljšati energijsko učinkovitost stavb, in sicer z materiali in rešitvami, ki so kar najbolj ogljično nevtralne. Obnova stavb mora biti takšna, da bo pozitivno vplivala na zdravje in dobro počutje ljudi.

Lesna gradnja hitra in učinkovita

Če bomo pri obnovi stavbnega fonda in gradnji novega uporabili čim več lesa, bomo storili še nekaj korakov dlje, kot če bi se lotili zgolj protipotresne sanacije s klasičnimi postopki in materiali. Zaradi velikega napredka lesene gradnje lahko danes z naprednimi proizvodi iz inženirskega lesa objekte prenavljamo enostavno in učinkovito, ker s svojo majhno maso (petkrat manjšo od betona) skoraj ne povečujejo potresnih sil, obenem pa nudijo visoko nosilnost. Idealni so tudi za modularno gradnjo, s takimi lesenimi stavbami pa bi država lahko dinamično regulirala potrebe po stanovanjih v kriznih in tudi nekriznih razmerah.

Omogočajo namreč logistično kombiniranje nabora modularnih bivalnih enot, ki jih lahko uporabimo tako v primeru begunskih kriz, po naravnih nesrečah, kot prizidke ali nadgradnje šolskih ali bolnišničnih kapacitet, začasnih bolnišnic in podobno.

Spomin na gradnjo bolnišnice, ki so jo Kitajci v prvem valu epidemije covida-19 uspeli postaviti v desetih dneh, je še živ. V lahki leseni izvedbi bi jo lahko postavili še hitreje. S preudarnim pristopom lahko torej istočasno dolgoročno rešujemo potresno problematiko, gradimo zmogljivosti za ostale izredne dogodke, hkrati spodbujamo gradbeništvo in lesnopredelovalno industrijo, zmanjšujemo negativne vplive na okolje, izboljšujemo zdravje in dobro počutje ljudi ter obenem kar najbolje izkoristimo nova evropska sredstva.

“Tokrat smo bili le streljaj stran od katastrofe. Zdaj imamo odlično priložnost, da stvari uredimo in morda že naslednji močnejši potres, ki bo pri nas (in enkrat gotovo bo), pričakamo pripravljeni,” zaključujejo svoj poziv k ukrepanju strokovnjaki InnoRenew CoE in Univerze na Primorskem.

Še več o potresih in zgodovini potresov na Primorskem pa lahko preberete v petkovi prilogi 7. val.

---