V izolski bolnišnici se bo cepilo več kot 300 zaposlenih

V Splošni bolnišnici Izola (SBI) so v sredo proti covidu-19 cepili prvih 20 zaposlenih. Cepljenje bodo nadaljevali prihodnji teden. Od približno 860 zaposlenih se jih je za cepljenje prijavilo nekaj več kot 300, je danes povedal strokovni direktor SBI Dušan Deisinger. Bolnišnico so danes obiskali predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da bi, kot je dejal direktor Milan Krek, “preverili, koliko smo se sposobni zoperstaviti morebitnemu tretjemu valu epidemije”.

V Splošni bolnišnici Izola se je cepilo 20 zaposlenih, v prihodnjem 
tednu se jih bo še 300, je napovedal strokovni direktor  Dušan 
Deisinger.  Foto: Tomaž Primožic/FPA
V Splošni bolnišnici Izola se je cepilo 20 zaposlenih, v prihodnjem tednu se jih bo še 300, je napovedal strokovni direktor Dušan Deisinger.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

IZOLA > “Če bo tretji val prišel, bo zahteval bistveno večjo obremenitev zdravstva. Temu primerno vodimo zdravstveno politiko, kjer skušamo zagotavljati zadostno število postelj in kadra na nacionalnem nivoju,” je dejal Milan Krek. Temu sledijo tudi ukrepi, ki jih sprejema vlada. Krek se zaveda, da ukrepi ljudem niso všeč, a so nujni, “ker imamo tako zdravstvo, kot ga imamo. Takšnega, kot smo vsa leta vlagali vanj - tako v kadre kot v ostalo strukturo. Čez noč stvari ni mogoče spremeniti”.

Kot je povedal, so se bolnišnice spomladi in poleti dobro pripravile na jesenski val epidemije tako kadrovsko kot z opremo, prav tako imajo na voljo dovolj zaščitne opreme. “Kljub temu vsak teden 600 do 700 zdravstvenih delavcev oboli za covidom,” je opozoril Krek,

K preprečevanju širjenja okužb bistveno prispevajo hitri testi, s katerimi želijo odkriti čim več asimptomatičnih okuženih. Ključno pa je cepljenje. Prva pošiljka cepiv je v Slovenijo prispela nekaj dni pred novim letom. Najprej so se lotili cepljenja najranljivejše skupine, stanovalcev domov starejših občanov. Zdaj je na vrsti zdravstveno osebje.

“Med doslej cepljenimi ni bilo resnih stranskih učinkov. Doslej v naši regiji še ni nihče prijavil resnejših stranskih učinkov cepiva. Prav tako o resnejših stranskih učinkih ne poročajo iz tujine, zato sem prepričan, da je cepivo varno. Tudi sam se bom cepil, prav tako člani moje družine,” je zatrdil epidemiolog NIJZ Boris Kopilovič.

“Vsi zaposleni v zdravstvu v tem tednu dobivajo cepivo glede na njihove zahteve,” je zagotovil Krek. “Pohvaliti jih je treba, da se zavedajo odgovornosti in se prijavljajo v velikem številu. Računamo, da se bo zdravstveno osebje precepilo v januarju,” je povedal Krek in dodal, da cepijo tiste, ki še niso zboleli. Tisti, ki so covid-19 že preboleli, imajo po njegovih besedah v tem trenutku še dovolj odpornosti in ne potrebujejo nujno cepiva. Cepili jih bodo kasneje, saj bo obrambni mehanizem, ki so ga pridobili z obolenjem, počasi popustil.

Direktor NIJZ Milan Krek je zadovoljen z zanimanjem zdravstvenih delavcev za cepljenje. (Foto: Tomaž Primožič/FPA)

V SBI cepili prvih 20 zaposlenih

Obisk predstavnikov NIJZ je sovpadal s pričetkom cepljenja v SBI. Strokovni direktor Dušan Deisinger je povedal, da so prve zaposlene cepili v sredo, “Dobili smo 20 doz cepiva, prioriteta je bilo osebje, ki dela v covid enoti. Nihče ni imel stranskih reakcij in lahko rečemo, da je cepivo varno,” je pojasnil. V covid enoti sicer dela 70 do 80 zaposlenih.

Pričakujejo, da bodo naslednjih 300 doz cepiva, kolikor so jih naročili, prejeli v torek. “V SBI je zaposlenih približno 860 ljudi, nekaj več kot 300 se jih je prijavilo za cepljenje. V tem trenutku je to dovolj dober rezultat,” je ocenil Deisinger. Predvsem mlajši se niso odločili za cepljenje.

Deisinger je dejal, da je epidemija v obalno-kraški regiji umirjena, večjega porasta okuženih ni. V SBI je danes 28 bolnikov s covidom-19, od tega jih je 24 v akutni bolnišnični obravnavi, štirje so na intenzivni negi, trije od njih potrebujejo respirator.

Od 20. novembra, ko so začeli z intenzivnim presejalnim testiranjem s hitrimi antigenskimi testi, so ujeli približno 150 okuženih zaposlenih. Z izjemo dveh so preboleli lažjo obliko bolezni. “Če seštejemo vse skupaj, je to približno 450 ljudi, s čimer se približamo 60-odstotni precepljenosti v SBI, kar je za bolnišnico dober podatek,” je zadovoljen.

“Upanje, da bomo spet zaživeli, kot si vsi želimo, nam prinaša prav cepivo proti covidu-19. Če se nas bo čim več odločilo za cepljenje, bo življenje spet lepše za vse,” je dejal Deisinger in napovedal, da se bo cepil tudi sam.

Enako meni tudi Alja Gomišček, specializantka kardiologije, ki dela s covidnimi bolniki, ki se je cepila med prvimi v SBI: “Komaj sem čakala, da se cepim. Zelo sem vesela, da sem se lahko cepila v prvi skupini. Hujših stranskih učinkov nisem imela, malce me je bolela roka, kot pri vsakem drugem cepljenju, drugače sem se super počutila. Upam, da se bo cepilo čim več ljudi. Žal imamo vedno nove sprejema, situacija se ne umirja.”

Cilj: cepiti 1,2 milijona ljudi

“V naslednjih tednih bomo dobivali vsak teden po več kot 16.000 doz cepiva, s katerimi bomo načrtno cepili prebivalstvo. Obetajo se še najmanj štiri registracije cepiv v EU, da bomo imeli večji izbor. Naš cilj je cepiti vsaj 1,2 milijona ljudi, da bi dosegli nivo zaščite, ki bi omogočal, da bi jeseni presegli to, kar se nam zdaj dogaja,” je napovedal Krek.

“Kako je bilo med prazniki in kakšne bodo posledice, bomo videli v naslednjih dnevih. Trenutno krivulja ne raste tako divje, da bi rekli, da gre v novo epidemijo,” je dejal Krek.

“Čeprav imamo cepivo, nam to ne daje tako velike zaščite, da bi se obnašali brezskrbno,” je poudaril. Slovensko zdravstvo je od marca bistveno bolj obremenjeno, zdravstveno osebje je utrujeno, predvsem pa ga je premalo. “Bojimo se, da če bo tretji val, bomo težko nudili vsem pomoč,” je dejal Krek in ponovil, da k razbremenitvi zdravstvenega sistema lahko prispeva vsak z doslednim upoštevanjem zaščitnih ukrepov. Namen ukrepov je tudi čim prej zmanjšati število postelj za covidne bolnike in jih nameniti drugim pacientom, skrajšati čakalne vrste in omogočiti, da ljudje čim prej pridejo do svoje nujne storitve.

Čakalne dobe daljše do dva meseca

Deisinger je navedel, da so se v SBI čakalne dobe podaljšale za povprečno 20 odstotkov oziroma do dva meseca, odvisno od dejavnosti. “Tiste, ki so bili napoteni 'hitro', smo oskrbeli, opravili smo tudi večino kontrol po operacijah. Na hospitalnem delu je nekaj upada, problem je zdravstvena nega, tudi v operativnih enotah. V naslednjem tednu ali 14 dnevih bodo prišli na vrsto tisti, ki so bili v prejšnjem letu na programu,” je napovedal.


Najbolj brano