Jolka Milič: “Ko prevajaš, se rešiš samega sebe”

“Kaj je z mano narobe? Delo me utruja, brezdelje pa ubija!” je Jolka Milič zapisala v svoji zbirki Jolkizmov, ki so izšli leta 2016, ko jih je dopolnila živahnih 90. A reklo nič manj ne drži danes, ko še vedno neutrudno prevaja. Kljub tegobam, ki jih neizbežno prinesejo leta, ostaja pozorna bralka tako časopisov kot književnosti. In ko jo prebrano navduši, velikokrat že nastaja prevod.

Jolka Milič je letos prevedla tudi nekaj slikanic, med njimi Kovičevo Pajacek in punčka, ki je izšla v spletni literarni reviji Fili d
Jolka Milič je letos prevedla tudi nekaj slikanic, med njimi Kovičevo Pajacek in punčka, ki je izšla v spletni literarni reviji Fili d'aquilone 

SEŽANA > Njen dom v Sežani je raj za ljubitelje branja. Jolka Milič je med kupi knjig, časopisov in izrezkov, ki so vsi v branju, v delu, označeni na različnih straneh, vselej v procesu raziskovanja in motrenja prebranega, ki se nikoli ne konča. V želji, da bi se česa tudi znebila, včasih kak kup natančneje pregleda, a najde še kaj zanimivega: “Poglej tisto knjigo, Pajacek in punčka, ki mi jo je pred 24 leti poslal Kajetan Kovič. Medtem je umrl, in namesto, da bi jo dala stran, sem jo prevedla, rimska spletna revija Fili d'aquilone pa jo je objavila v aktualni številki.” Tako je samoiniciativno prevedla tudi slikanico O miški, ki je zbirala pogumNine Mav Hrovat z ilustracijami Ane Zavadlav.

O slikanici Pajacek in punčka pove, da je bila po krivici nerazumljena: “V njej je sadomazohistično razmerje, pri katerem sadizem izvaja punčka, ki se čisto na koncu zgodbe popolnoma spremeni. Ta odnos postane normalen, ljubezenski, a malokdo od bralcev pride do konca.” S Kovičem je prijateljevala: “Imenovala sem ga Gaetano Donizetti (po skladatelju, op. a.), in kadar mi je pisal, se je podpisoval tvoj Donizetti. Take usode si ni zaslužil, hudo mi je zanj.”

Jolka Milič

prevajalka, pesnica in publicistka

“Kaj pomeni prevajanje? Premlevati tuje misli. Če premlevaš tuje misli, naj bodo še tako bridke, so vedno tuje. Če pa se prepustiš svojim, te vse boli, skrbi ... Ko prevajaš, se sebe rešiš.”

Slikanice prevede tako, da avtorja prosi za dva izvoda, besedilo pa prelepi z italijanskim prevodom. “En izvod pošljem avtorju in mu poklonim avtorske pravice prevoda. Se jim izplača!” zatrdi in pove, da so nekateri tudi sumničavi. “Mislijo si, da imam bogvedi kakšne koristi od tega!” se zasmeje. Pravi, da še vedno ne zna reči ne. Korist je seveda občutek zadovoljstva. Predvsem pa upa, da s prevodom razveseli. To je plačilo. “Rada osrečujem. Ne rabim, da mi rečejo hvala. Rabim pa, da je človek vesel.”

Že desetletja je ambasadorka in prenašalka slovenske poezije v Italijo in iz nje. Predvsem pa slovenskim ustvarjalcem s številnimi povezavami, pridobljenimi z leti zanesljivega in plodnega sodelovanja, z veseljem odpira vrata pri italijanskih založnikih.

Nedavno se je razveselila Jenkove nagrade, ki jo je prejel pesnik Brane Mozetič, čigar pesniško zbirko Banalije, za katero je taisto nagrado prejel leta 2003, je prevedla v italijanščino in je leta 2011 izšla pri beneški Edizioni del Leone. Seznam prevodov je tudi letos zajeten. Že lani je sodelovala pri dvojezični zbirki Patricije Sosič KobalSrce sredi kaosa - Un cuore in mezzo al caos, ki jo je založila izolska knjižnica, poleg ostalega pa je prevedla zbirko Marka KravosaQuattro venti - Štirje vetrovi, ki je izšla pri založbi Multimedia v Salernu, kjer je letos izšla tudi zbirka Josipa OstijaBarbara i barbar - Barbara e il barbaro. V novi številki spletne revije Fili d'aquilone je poleg Kovičeve pravljice v njenem prevodu predstavljena tudi poezija Katje Perat. Nedavno je prevedla pesniško zbirko Koraki - PassiAmbroža Kodelje, župnika iz Doberdoba.

Pa se res nikoli ne naveliča? “Kaj pomeni prevajanje? Premlevati tuje misli. Če premlevaš tuje misli, naj bodo še tako bridke, so vedno tuje. Če pa se prepustiš svojim, te vse boli, trpiš, ker je ta umrl, pa si v skrbeh, ker hčerke ni bilo ves mesec, ker je bila bolna ... Ko prevajaš, se samega sebe rešiš.”


Najbolj brano