Dedek Mraz na obisk s spleta

Letošnje leto je prav posebno tudi za dedka Mraza. Dobrega moža, ki otroke obiskuje in obdaruje pred novim letom in katerega obisk je od letošnjega leta vpisan v slovenski register nesnovne dediščine, virus ni ustavil. Najmlajšim in osnovnošolcem z Bistriškega letos praznike vošči s spleta. V mitološko bitje s sivo kučmo in belo brado se je, tako kot že vrsto let doslej, preoblekel eden najbolj priljubljenih dedkov Mrazov na Primorskem Franc Gombač.

 Dedek Mraz (Franc Gombač) je otroke v preteklih letih razveseljeval v živo, letos pa prek spleta.
Dedek Mraz (Franc Gombač) je otroke v preteklih letih razveseljeval v živo, letos pa prek spleta. 

PRIMORSKA > Ideja o spletnem dedku Mrazu je zrasla na bistriški šoli Dragotina Ketteja. S posnetka, pod katerega se podpisujeta učitelja Tatjana Jagodnik in Aljaž Štrancar, pa pozdravlja tudi otroke nekaterih drugih bistriških šol.

Ker je nova virusna resničnost v svoje domovanje pod Triglavom ujela tudi slovenskega dedka Mraza, je letos poiskal drugačen način voščila in obiska najmlajših. Tokrat se jim, četudi brez daril, oglaša prek spleta.

Dedek Mraz kot dediščina

Od letošnjega leta je obisk dedka Mraza, prijaznega starca z dolgo belo brado, ki pred novim letom obiskuje in obdaruje otroke doma, v vrtcih, šolah, delovnih ustanovah in na raznih prireditvah, vpisan v register nesnovne dediščine. Kot mitološko bitje je dedek Mraz povezan s tradicionalnimi predstavami o mrazu v obrednih praksah slovanskih narodov. V Sloveniji se je prvič pojavil konec leta 1948 v okviru leta 1947 uvedenega otroškega praznovanja novoletne jelke. Slovenski dedek Mraz, ki temelji na Gasparijevem orisu, naj bi bil doma pod Triglavom ali na Pohorju, od koder vsako leto pred novim letom pride med otroke, sam ali v spremstvu raznih živali, snežakov, snežink, pravljičnih in drugih likov.

“Saj nikoli ni šlo toliko za darila,” pravi Franc Gombač, upokojeni učitelj iz Podgrada, ki je dedka Mraza z občasnimi prekinitvami upodabljal in z njim razveseljeval mladino in starejše več kot štiri desetletja. Dedka Mraza je upodabljal po šolah in vrtcih in drugod, desetletje je bil dedek Mraz tudi prek radijskih valov, v pogovorni oddaji z učenci, z urednico Ljubo Sušanj.

Vedno je šlo za to, da otroci doživijo praznični utrip in veselje, ki ga obisk dedka Mraza na slovenska tla prinaša vse od konca 40. let prejšnjega stoletja. “Dedek Mraz, kot ga poznamo pri nas, razveseljuje otroke od konca 1948. leta, ko se je prvič pojavil v okviru leta 1947 uvedenega otroškega praznovanja,” pojasnjuje Gombač. Tedaj je bil dedek Mraz še nekoliko drugačen, podoben ruskemu, od koder je bil tudi prenesen v slovensko okolje.

Gasparijev dedek Mraz

Podobo slovenskega dedka Mraza pa je leta 1952 oblikoval slikar Maksim Gaspari, pri čemer je izhajal iz izbranih elementov slovenske kmečke kulture: nadel mu je moška zimska oblačila z rokavi iz ovčje kožuhovine z navznoter obrnjeno dlako, okrašena z vezenino ali z usnjenimi našitki, slovensko polhovko in gorjuško pipo. Iz te podobe je navdih črpal tudi Gombač, ko je kot učitelj in pozneje ravnatelj začel v začetku 60. let igrati dedka Mraza. “Njegov nastop sem zastavil malo drugače od ostalih. Za vsak njegov obisk smo na šoli pripravili igrico, pravljico, na koncu katere je otroke obiskal dedek Mraz,” opisuje Gombač. “S tem, da smo si morali vse pripraviti sami. Od kučme, s katero sicer ni bilo takšnih težav, saj so jih imeli lovci, do obleke in brade, ki smo jo naredili iz kakšne zajčje kože,” se spominja Gombač.

Seveda so z obiskom dobrega moža prišla tudi darila. “Pazili smo, da so darilca dobili vsi otroci. Poskrbeli pa smo še, da so dobili tudi kolektivna darila, ali žogo za ves razred, ali kakšno drugo igralo ali pripomoček.”

Pesem za darilo

Pa so bili včasih otroci glede obdarovanja manj zahtevni kot danes? “Ko sem bil dedek Mraz, so bili otroci zadovoljni s kakršnimikoli darili. Nikoli niti ni šlo za obljube, bili so veseli obiska dedka Mraza. Sem pa otrokom vsako leto prinesel prav posebno darilo, in sicer pripoved o katerem od slovenskih pesnikov in pisateljev. Povedal sem jim, da dedek Mraz živi pod Triglavom, kjer je pravljična dežela, in tam žive tudi pesniki in pisatelji. Pa sem jim zrecitiral katero od njihovih pesmi ali proznih del in jim povedal, da je v redu, če imaš včasih v rokah knjigo namesto računalnika.”

Ker pa je letošnje leto posebno v vseh pogledih in ker je tudi dedka Mraza covid-19 ustavil takoj pod Triglavom, se tokrat oglaša otrokom na prav poseben način. “Poklicali so me, če bi bil pripravljen narediti posnetek, ki bi ga šole predstavile otrokom. Ideja se je rodila v OŠ Dragotina Ketteja, posnetek pa so v virtualne novoletne programe vključile tudi nekatere druge šole na Bistriškem.

Pa otroci dandanes še verjamejo v dedka Mraza? “Kako verjamejo, je odvisno od dedka Mraza. Po osnovnem poklicu sem učitelj, zanj sem se odločil, ker sem od malega rad poučeval in rad delal z otroki. Otroke moraš navdušiti in če znaš, ni tako težko,” pravi Franc Gombač. Svoje štiri vnuke je v vlogi dedka Mraza že prepričal, in na to, da dolgo niso vedeli, da jih pravzaprav obišče njihov nono, je zelo ponosen.

Za vse, ki smo tako ali drugače prebrodili letošnje v marsičem nenavadno leto, posebej za otroke, pa ima dedek Mraz prav posebno željo. “Naj se uresničijo vse želje, ki jih je dobri mož vsa leta doslej pripovedoval otrokom. Teh je bilo nešteto in če se do sedaj niso uresničile, naj se v letu 2021, ki naj bo tudi boljše leto.”


Najbolj brano