Več povprašujejo po vitaminu D in drugih krepilcih imunskega sistema

Ljudje po vitaminu D v zadnjem času povprašujejo več kot pred epidemijo covida-19, pravi direktorica Javnega zavoda Kraških lekarn Ana Kobal. Večje povpraševanje beležijo tudi po drugih izdelkih za krepitev imunskega sistema. V lekarnah z zagotavljanjem zdravil in prehranskih dopolnil nimajo težav, prav tako tudi ne s pomanjkanjem ostalih zdravil in farmacevtskih izdelkov.

ILIRSKA BISTRICA > “K dejstvu, da ljudje v zadnjem času več povprašujejo po vitaminu D, gotovo pripomorejo objavljena priporočila za nadomeščanje vitamina D3 v obdobjih respiratornih okužb in pri bolnikih s covidom-19. Tudi opravljena raziskava je ugotovila, da ima v jesensko-zimskem obdobju velika večina ljudi v Sloveniji premalo vitamina D. Ta dokazano zmanjša pojavnost akutnih okužb dihal, povečuje naravno odpornost proti okužbam. Pri zadostni količini vitamina D v telesu pa je boljši izvid zdravljenja za covidom-19,” pojasnjuje direktorica javnega zavoda Kraških lekarn Ana Kobal.

“Je pa na trgu poplava izdelkov - od zdravil, ki so varna in učinkovita, do prehranskih dopolnil, kjer temu ni nujno tako. In tu je znanje farmacevta zelo dobrodošlo,” dodaja Kobalova, s katero smo se pogovarjali o lekarniški dejavnosti in delovanju Kraških lekarn.

Ana Kobal

direktorica Kraških lekarn

“Farmacevti so zaposljiv profil, delamo lahko v različnih panogah, lekarništvo je en del možnosti zaposlitve. Tačas je na našem koncu pomanjkanje farmacevtov. Imeli smo kar nekaj razpisov, kjer ni bilo prijav. Težava so predvsem pri zaposlitvah za krajši čas.”

Neodvisna strokovna informacija je ključna pri delu farmacevta

Tudi sicer je farmacija ena tistih panog, ki v času koronakrize napredujejo?

“Farmacija je veda, ki se konstantno nadgrajuje in spreminja. Zavezani smo k stalnemu izobraževanju in to je tudi segment, ki mu posvečamo veliko pozornosti in zaposlenim nudimo izobraževanja, saj je le neodvisna strokovna informacija ključna pri našem delu.”

Že dolgo časa lekarniške storitve ne zajemajo le izdaje zdravil, pač pa pacientom ponujajo tudi vrsto drugih storitev. Katerih, denimo?

“V lekarnah dobite zdravila z in brez recepta, prehranska dopolnila, medicinske pripomočke ... V zadnjem času precej razvijamo farmacevtske kognitivne storitve, kjer bi izpostavila izdelave osebnih kartic zdravil in pa pregledov uporabe zdravil. Pregled uporabe zdravil poteka kot individualen pogovor med pacientom in magistrom farmacije, kjer magister farmacije poskuša s koristnimi nasveti zagotoviti, da pacient bolje spozna svoja zdravila in jih pravilno ter ustrezno uporablja. Osebna kartica zdravil je pregleden seznam zdravil, v katerem je navedena terapija posameznika, režimi jemanja zdravil, posebna opozorila ... To je pripomoček pacientu ali pa svojcem ali pa pri obisku zdravstvenih ustanov, saj imajo pacienti predpisano terapijo na enem mestu. To je pomoč v izogib težavam, ki lahko pri tem nastanejo. Poleg omenjene storitve tudi same izdaje zdravil ni brez svetovanja o pravilni in varni uporabi. Velik poudarek in svetovanje o pravilni in varni uporabi je tudi na segmentu samozdravljenja in prav tu je pomembna neodvisnost strokovnih informacij.”

Farmacevt lahko presoja, če pozna zdravstveno stanje posameznika

Omenjate samozdravljenje. Ali ljudje v tem času poleg vitamina D povprašujejo več po kakšnih določenih izdelkih?

“Trenutno so to izdelki za krepitev imunskega sistema, velik je segment vitaminov. Ni pa to novost. Zimski čas je vedno bolj izpostavljen za takšno povpraševanje. Je pa na tem področju cela plejada nasvetov za ohranjanje ali krepitev zdravja in to je področje v komunikaciji s pacientom, kjer farmacevt lahko presoja, če pozna zdravstveno stanje posameznika. Univerzalnega odgovora tu ni.”

Ali katerega od zdravil ali izdelkov primanjkuje oziroma so pri njem težave z dobavo?

“Na trgu se pojavljajo deficiti posameznih zdravil, ki pa niso povezana s covidom-19. Na to lekarne niti nimamo vpliva. V prvem valu epidemije je bilo drugače, saj smo bili soočeni z omejitvami izdaje, ko smo lahko izdajali zdravila za maksimalno en mesec. Pa tudi za zdravila brez recepta je bila omejitev na izdajo na eno škatlo. Spomladanski val je bil zelo restriktiven, kar je za lekarne pomenilo ogromno dodatnega dela.”

V začetku meseca ste odprli zadnjo v nizu lekarn, 12. po vrsti, in sicer v Ilirski Bistrici. Tudi zaradi razbremenitve dela že obstoječe bistriške lekarne?

“Stara lekarna je zelo obremenjena in nima možnosti širitve, zato smo se odločili za drugo enoto v mestu.”

Je to zadnja lekarna na območju, ki ga pokrivate?

“Območje, na katerem delujemo, je sedaj pokrito s številom lekarniških enot. Po geografskih in demografskih kriterijih, ki jih predpisuje zakon o lekarniški dejavnosti, je na 6000 prebivalcev predvidena ena lekarna. Če sta v istem mestu dve, morata biti oddaljeni več 400 metrov med sabo.”

Kako pa je z lekarniškimi podružnicami? V Podgradu je, denimo, odprta. Kaj pa v Knežaku?

“V Podgradu je lekarniška podružnica, ki ima drugačen status od lekarne. Za podružnice zakon predvideva, da se jih lahko odpre, če je na območju 2500 prebivalcev in je v kraju zagotovljena zdravstvena dejavnost na primarni ravni, se pravi, splošna ambulanta, podružnica pa je več kot šest kilometrov oddaljena od mesta. Za Knežak trenutno ne ustrezamo tem kriterijem.”

Javni zavod Kraških lekarn je sicer ena izmed redkih dejavnosti, katere sedež ostaja na Bistriškem ...

“Res je, sedež za celotno območje imamo tukaj, tu je uprava, kjer se izvajajo vse administrativne naloge, računovodstvo, kadrovske naloge. Z novimi enotami in povečevanjem števila zaposlenih se tudi delo v upravi povečuje.”

Imate sicer načrte za selitev, a zgolj nekaj sto metrov vstran, v bistriški zdravstveni dom?

“Dogovor z ustanovitelji je, da bi čez približno dve leti začeli z izdelavo prizidka k stari stavbi zdravstvenega doma. V pritličje bi umestili lekarno, v nadstropju pa uredili večje prostore za upravo.”

Zavod Kraških lekarn sicer ni namenjen le ljudem, pač pa tudi mladim, ki v okviru vaših lekarn opravljajo prakso ...

“Smo tudi učni zavod, kar pomeni, da k nam lahko pridejo študentje in dijaki in tu izvajajo praktično usposabljanje. To se izvaja v lekarnah v Ilirski Bistrici, v Postojni in v Sežani. Imamo tako študente kot dijake ter osem za to usposobljenih mentorjev.”

Objavili so razpise, a ni bilo prijav

Je po profilu farmacevta tudi sicer povpraševanje?

“Farmacevti so zaposljiv profil, delamo lahko v različnih panogah, lekarništvo je en del možnosti zaposlitve. Tačas je na našem koncu pomanjkanje farmacevtov. Imeli smo kar nekaj razpisov, kjer ni bilo prijav. Težava so predvsem pri zaposlitvah za krajši čas. Za nadomeščanja, denimo, ko praktično ni mogoče dobiti kadra.”

V okviru zavoda pa se menda odpira tudi segment klinične farmacije?

“Klinična farmacija je v porastu, tačas imamo tri specializante klinične farmacije, ki se bolj poglobljeno spuščajo v farmakoterapijske preglede, kar je velika dodana vrednost za paciente. Ta storitev je postavljena v trikotnik med zdravnika, farmacevta in pacienta. Specialist klinične farmacije lahko izdela farmakoterapijski pregled, za to pa mora imeti na razpolago zdravstveno dokumentacijo pacienta. Tu je razlika s pregledom uporabe zdravil. Slednji pomeni pogovor s pacientom, ko farmacevt ne razpolaga z njegovo zdravstveno dokumentacijo. Pri farmakoterapijskem pregledu pa dobi zdravstveni karton pacienta, kjer so vsi pomembni podatki, diagnoze, predpisane terapije in na podlagi tega presoja terapijo in je farmacevt v pomoč predpisovalcu terapije - zdravniku. Farmakoterapijskih pregledov v okviru zavoda sicer še ne izvajamo, saj se specializanti še šolajo. V prihodnosti pa bo ta program, ki ga plačuje zavod za zdravstveno zavarovanje in pomeni storitev, na katero napotujejo zdravniki, pacientom na voljo. Gre predvsem za paciente, ki imajo polifarmakoterapijo, torej predpisanih pet in več zdravil.”

---