Izolski reševalci: Premalo nas je, dela je preveč

V Istri je premalo ekip reševalcev, ki delajo v Reševalni službi slovenske Istre v izolskem zdravstvenem domu. Pogosto ne morejo zadostiti vsem potrebam po prevozih bolnih. Zato kdaj kdo na nujni prevoz čaka celo dve uri. Kljub sodelovanju s Prehospitalno enoto (PHE) Obala iz koprskega zdravstvenega doma jih je premalo zdaj, ko so nujne tudi intervencije pri covidnih bolnikih. Zato odgovorne pozivajo, naj povečajo ekipe.

V reševalni službi slovenske Istre odgovorne pozivajo, naj povečajo ekipe, saj ne morejo zadostiti vsem potrebam po prevozih. Foto: Dominik Konec/RSSI
V reševalni službi slovenske Istre odgovorne pozivajo, naj povečajo ekipe, saj ne morejo zadostiti vsem potrebam po prevozih. Foto: Dominik Konec/RSSI

IZOLA > Gre za Javni poziv sindikata reševalne službe slovenske Istre Zdravstvenega doma (ZD) Izola, naslovljen zdravstvenemu ministrstvu in ministru Tomažu Gantarju, izolski občini, direktorju izolskega ZD Evgeniju Komljancu, generalnemu direktorju ZZZS Marjanu Sušlju, direktorici koprske enote ZZZS Damjani Jelačin Ivanovič. Problem je še dodatno poglobila epidemija s prevozi covidnih bolnikov in reševalne ekipe povečanega obsega dela preprosto ne zmorejo več, pravi predsednik sindikata Sašo Crnalić. “Nujno je treba ukrepati.”

Sašo Crnalić

ZZZS: potrebna je sprememba Splošnega dogovora
Javni poziv je prejela tudi direktorica koprske območne enote ZZZS Damjana Jelačin Ivanovič. Sporoča, da ZZZS financira izvajanje programov zdravstvenih storitev, ki vključujejo tudi reševalne prevoze in program nujne medicinske pomoči. To opredeljuje letna pogodba ZZZS in ZD Izola, ki temelji na veljavnem Splošnem dogovoru in pripadajočih aneksih. Je pa “sprememba te pogodbe možna le na podlagi spremembe Splošnega dogovora.” Kot dodaja, je za javno zdravstveno mrežo pristojno zdravstveno ministrstvo, “izvajanje nujne medicinske pomoči, ki vključuje tudi število ekip za nujne reševalne prevoze, pa je del mreže, objavljene v Pravilniku o službi NMP, ki ga izda zdravstveni minister. Mreža je povzeta tudi v Splošnem dogovoru.” Javno pismo zahteva povečanje števila reševalnih ekip in tudi števila reševalnih vozil ter njihovo financiranje. “Predpogoj povečano financiranje je sprememba Splošnega dogovora, ki ga vsako leto sprejmejo partnerji. Pogajanja za Splošni dogovor za leto 2021 so v teku. V primeru, da bo predlog za povečanje števila ekip za reševalne prevoze v Splošnem dogovoru sprejet, bo ZZZS to upošteval v pogodbi z Zdravstvenim domom Izola.” sporoča Damjana Jelačin Ivanovič.

Ministrstvo pritrjuje

Težave so že februarja letos predstavili Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije, septembra pa še zdravstvenemu ministrstvu in Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Ministrstvo je odgovorilo, da ima podobna stališča: “Zaradi zagotavljanja optimalnega delovanja sistema nujne medicinske pomoči (NMP) ni dopustno nenamensko izrabljanje virov ali konkretno izvajanje ne nujnih prevozov z ekipo, ki je v sistem NMP vstavljena za izvajanje nujnih prevozov pacientov. Ekipe za izvajanje nujnih reševalnih prevozov so namreč en od najpomembnejših gradnikov sistema NMP in s svojo mrežo zagotavljajo varnost po celotnem ozemlju države.”

Crnalić pravi, da so že pred letom zahtevali izredni nadzor ministrstva glede izvajanja NMP, a ga še ni bilo.

Na dan do 50 intervencij
V zadnjih dneh beležijo v Reševalni službi slovenske Istre od 45 do 50 intervencij na dan. Vse večje obremenitve povzroča prevoz covidnih bolnikov, ko morajo ekipe uporabiti posebno zaščitno opremo. Na dan uporabijo tudi do dvanajst teh kompletov. Ob teh prevozih opravljajo še prevoze ostarelih s sumom na okužbo na odvzem brisov, prevoze v bolnišnico in paciente po odpustu iz bolnišnice domov. Opravljajo tudi prevoze v druge bolnišnice v Sloveniji in v zdravilišča. Včasih traja ena pot reševalne ekipe z vozilom, tudi tri ure.

Delovanje službe

Reševalna služba slovenske Istre v izolskem ZD ima vsak dan po besedah Dominika Konca, vodja te službe, med 7. in 20. uro “na voljo šest do sedem ekip - dve nujni, eno nenujno in vse ostale za potrebe daljših nenujnih in sanitetnih prevozov, pa tudi dispečerje (tri v izmeni in eden vsak delovni dan).”

Dominik Konec

Po pravilniku o službi nujne medicinske pomoči mora mobilna enota v najkrajšem možnem času nuditi pacientu nujno medicinsko pomoč, ga oskrbeti za nujni prevoz in ga po potrebi v najkrajšem možnem času prepeljati na urgenco. Nujni prevoz opravijo z reanimobilom ali nujnim reševalnim vozilom, izjemoma tudi z nenujnim reševalnim vozilom.

Nenujni reševalni prevoz pa je namenjen pacientom, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebujejo spremstvo ali zdravstveno oskrbo zdravstvenega delavca. Opravijo ga z reševalnim ali s sanitetnim vozilom.

“Problemi nastajajo, ker je potreb po obeh vrstah prevoza vse več in že krepko presegajo zmogljivosti rednih ekip,” pravi Konec. Na teden opravijo več kot 50 nujnih prevozov in več kot 150 nenujnih ter več kot 100 sanitetnih. Glavnina jih je med tednom, od jutra do večera.

Dogaja se, da bolni čakajo

Ko mora ena ekipa v Ljubljano, psihiatrično bolnišnico Idrija ali v eno od zdravilišč in pot traja dalj časa, so preostale ekipe v Istri bolj obremenjene. “Težko bi rekli, da je zaradi tega preskrba ljudi v Istri slabša, saj se trudimo čim hitreje odzvati,” pravi Konec. Crnalić pa dodaja, da se dogaja, da kdaj kakšen nujen primer čaka, celo do dve uri, “ker se, ko je ekipa na daljši poti, vse druge dejavnosti časovno podaljšajo. Problem nastane, ko poteka hkrati več nujnih zadev.”

Dodatnih ekip pa v Istri ni. “Vsi, vključno s PHE Obala, pokrivamo območje štirih občin z razpoložljivimi resursi,” pravi Konec in sodelovanje s PHE Obala označi kot dobro. “To ekipo dispečer aktivira glede na prioriteto klica in glede na veljavne protokole. Seveda je PHE enota po potrebi aktivirana tudi za nekatere paciente, ki bi potrebovali prevoz nujne reševalne ekipe, a bi bil njen čas prihoda predolg.”

Ni posebne covid ekipe

V epidemiji morajo reševalci posredovati tudi, ko je treba bolnega odpeljati na urgenco, ker sumijo, da je okužen z novim koronavirusom, in tudi, ko mora okuženi zaradi hudih težav v bolnišnico - v Istri ali kam drugam.

Posebne ekipe za take primere nimajo, pravi Konec. “Covid ekipa je del rednih dnevnih ekip, ki je dodeljena na podlagi veljavne Odredbe o začasni vključitvi izvajalcev prevozov pacientov v sistem izvajanja nujne medicinske pomoči. Ta predvideva vključitev vsaj 20 odstotkov zmogljivosti izvajalcev prevozov pacientov za izvajanje nujnih prevozov pacientov, obolelih za covidom-19. Lahko pa odložljive nujne prevoze pacientov s potrjeno boleznijo covid-19 izvedejo ekipe izven sistema NMP. Ekipa je dodeljena glede na izdelan razpored Dispečerske službe zdravstva Maribor. Trenutno mora biti naša ekipa prisotna dvanajst ur - dan ali noč.”

Covid prevoze opravljajo redne reševalne službe, pogoji za delo so posebej predpisani. Delajo v posebni opremi, pripada jim plačilo predpisanega dodatka.

Še deset reševalcev

Konec poudarja, da bi takoj potrebovali še vsaj dve nujni in dve nenujni ekipi čez dan, pomoči pa še eno nenujno dodatno ekipo, skupaj torej vsaj še deset reševalcev.

Tega se zaveda tudi direktor izolskega zdravstvenega doma Evgenij Komljanec, ki podpira predloge sindikata: “V teh covid časih je denar za vse drugo, za to nujno dejavnost v Istri pa ne. Ni treba čakati na sklenitev posebnega dogovora. Ta problem ni od včeraj, dalo bi se ga takoj drugače rešiti!”


Komentar novinarja

Jasna Arko

Sirena poziva k zdravi pameti

Pacientom, ki so kronično bolni in morajo pogosto k zdravniku, a so brez svojcev in brez prevoza, v Istri pomagajo reševalci v reševalnih vozilih. Ti v Ljubljano vozijo na obsevanja in kemoterapijo tudi rakave bolnike. Ko jih na nujno vožnjo pokličeta dispečer ali zdravnik, ki je pri bolniku ali poškodovanih, morajo tja čim hitreje. Dodatno delo so zdaj še prevozi covidnih bolnikov. Klicev za posredovanje je vse več, število ekip in vozil pa že leta enako. Tisti pa, ki bi te zagate ...

Preberi več

Najbolj brano