Ujetniki poplav z ankaranske bonifike

Družina Atlija, ki živi na Srminu, te dni čisti posledice, ki jih je za seboj pustila zadnja poplava. Žrtev visokih voda so bili že večkrat, priložnost, da bi zapustili ankaransko bonifiko, pa jim je spolzela iz rok. Četudi so po odločitvi sodišča že prejeli 330.000 evrov odškodnine, menijo, da jim pripada več in Srmina niso pripravljeni zapustiti.

Poplave so prejšnji teden znova prizadele družino Atlija, ki živi na 
ankaranski bonifiki. Občina Ankaran jim je priskočila na pomoč in 
jih namestila v bungalove v Adrii Ankaran.  Foto: Tomaž Primožič/FPA
Poplave so prejšnji teden znova prizadele družino Atlija, ki živi na ankaranski bonifiki. Občina Ankaran jim je priskočila na pomoč in jih namestila v bungalove v Adrii Ankaran.  Foto: Tomaž Primožič/FPA

SRMIN > “Odškodnino smo prejeli na račun uničene delavnice, saj smo se od leta 1992 ukvarjali z zidarstvom in betonskimi izdelki in smo zaradi poplave izgubili delovna mesta. Za uničene stanovanjske objekte pa bi jo morali še prejeti, in sicer od ankaranske občine,” pravi Svetlana Atlija Riosa, ki na Srminu še vedno stanuje s soprogom, in vztraja, da jim je bila storjena krivica.

Ankarančani pravijo, da gre za izsiljevanje

Zgodba o družini s poplavnega območja, ki jo je občina Ankaran “podedovala” ob ločitvi od Mestne občine Koper, ima dolgo zgodovino, na plano pa je ponovno izbruhnila po zadnjih poplavah. Iz razpoložljive dokumentacije, ki jo ima ankaranska občina, je razvidno, da je družina, ki jo je takrat zastopal Borislav Atlija, danes pokojni oče Svetlane Atlija, s koprsko občino in takrat Komunalo Koper, danes Marjetico, dosegla sodno poravnavo ter za ureditev problematike prejela finančno nadomestilo v višini 330.000 evrov.

Pred 90 leti

Ankaranska bonifika je nastala, ko so leta 1930 nekdanje koprske soline na tem depresijskem območju meliorirali v kmetijska zemljišča. Gre za veliko kmetijsko obdelano površino z ohranjenim ortogonalnim sistemom odvodnih jarkov.

“Ker pa se družina še ni preselila, se problematika ob poplavljanju območja vedno znova ponavlja in se bo ob naslednjem večjem deževju neizogibno ponovila,” pojasnjujejo v kabinetu ankaranskega župana Gregorja Strmčnika.

“Ker se družina kljub prejetju nadomestila namenoma ne želi preseliti, jih vsakokratna poplava ne more presenetiti. Pri enostranskem prikazovanju več kot predvidljivega naravnega pojava kot elementarno nesrečo pač ne gre za klasičen nepredvidljiv dogodek. Po mnenju Občine Ankaran gre prej za poskus pridobitve vnovične odškodnine, na kar pa Občina Ankaran seveda ne more pristati,” se ne namerava premisliti župan Strmčnik in še dodaja, da so težave s poplavljanjem povezane z gradnjo pristanišča, šele za tem z zgrajeno čistilno napravo in zbirnim centrom.

Čeprav je družina Atlija leta 2016 prejela 330.000 evrov odškodnine in je kljub temu ostala lastnica objektov, zdaj zahteva še dodatno pomoč.

Pet let od sodne poravnave

“Sodna poravnava z omenjeno stranko je bila sklenjena 9. novembra 2015,” pojasnjujejo v koprski občini.

Sodni spis pravi, da sta bili v tej zadevi proti MO Koper vloženi dve tožbi. Prvo so Atlijevi vložili zaradi neizpolnjenega dogovora, da bo koprska občina zaradi gradnje Centra za ravnanje z odpadki Ankaran tožeči strani izročila drugo nadomestno nepremičnino in zgradila dva objekta. Zahtevali so 500.654,95 evra. Druga tožba se je nanašala na plačilo odškodnine zaradi škode, ki je nastala ob poplavi leta 2010 - zahtevali so 150.000 evrov.

“Stranka je v letu 2016 prejela tri izplačila po 110.000 evrov, plačnik je bila Marjetica Koper,” še pravijo v kabinetu župana Aleša Bržana. Marjetica Koper je bila izvajalec gradbenih del in upravljavec Centra za ravnanje z odpadki v Ankaranu ter je bila, kot pojasnjujejo, zainteresirana za nemoteno izvajanje javne službe ravnanja z odpadki na tej lokaciji. Zato je bila Marjetica Koper sopodpisnik sodne poravnave. Stranka je poleg tega ostala posestnik in lastnik nepremičnine s parcelno številko 877/7 k. o. Ankaran.

Jim ne pripada nič več?

S sklenitvijo poravnave so se Atlijevi odpovedali vsem tožbenim zahtevkom proti MO Koper, Mestna občina Koper pa se je odpovedala pravici do pritožbe. “S tem so bila dokončno razrešena vsa sporna pravna razmerja med tožečo stranko, MO Koper in Marjetico Koper,” poudarjajo v koprski občini.

Tožeča stranka se je zase in za svoje pravne naslednike odpovedala uveljavljanju kakršnih koli bodočih zahtevkov iz naslova morebitnega zmanjšanja vrednosti nepremičnine in tudi uveljavljanju morebitne druge škode, ki bi ji utegnila nastati zaradi delovanja Centra za ravnanje z odpadki.

O zapletih družine Atlija smo v našem časniku že poročali in zgodbo začeli v letu 2002, ko so Atlijevi s tedanjim županom v odhodu Dinom Pucerjem sklenili pogodbo. V zameno za njihovo imetje na Srminu se je občina zavezala, da bo Atlijevim v letu in pol priskrbela zemljišče in hišo, zgrajeno na ključ na Gažonu ter zemljišče z delavnico (družina se je že od začetka 90. let ukvarjala z izdelavo betonskih elementov) v Semedeli.

Njegov naslednik Boris Popovič je ocenil, da so pogodbene obveznosti občine do družine prevelike, zato je ponudil nadomestni zemljišči na Gažonu in v Semedeli ter določen odškodninski znesek, objekte pa bi morali zgraditi sami. Na to Atlijevi niso pristali. Zahtevali so pol milijona evrov izplačila in zazidljivo zemljišče v Ankaranu. Če jim občina ne priskrbi zemljišča, pa bodo zadovoljni z izplačilom v višini 850.000 evrov, so nam takrat povedali.

Kaj so storili s prejeto odškodnino, vprašamo Svetlano Atlija Riosa. Del prejete odškodnine so uporabili za popravilo hiše na Srminu, večino denarja pa je prejel oče Borislav, ki se je odločil, da bo zgradil hišo v Bosni. Zgradil jo je, kasneje umrl, zaradi epidemije covida-19 pa Atlijevi tja ne morejo in hiša žalostno sameva.


Najbolj brano