Ukrepanje je nuja, ne izbira

Včeraj, dan pred današnjo peto obletnico pariškega podnebnega sporazuma, so voditelji držav članic Evropske unije v Bruslju dvignili cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP) na ravni EU do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Tega ne bo lahko doseči, je pa nujno.

Poplave v Planini 2014: takšnih vremenskih ujm bo v prihodnje le 
še več. Foto: Marica Uršič Zupan
Poplave v Planini 2014: takšnih vremenskih ujm bo v prihodnje le še več. Foto: Marica Uršič Zupan

LJUBLJANA > Novi cilj je uravnotežen, realističen in ekonomsko upravičen, omogočil bo preobrazbo EU v krožno in nizkoogljično gospodarstvo, okrepil njeno konkurenčnost in dobro deloval na zdravje državljanov, so sporočili iz Bruslja. Slovenski minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je ob tem poudaril, da je “podnebna politika medresorska interdisciplinarna politika, ki združuje sektorje energetike, kmetijstva, gozdarstva in druge.” Medsektorske aktivnosti trenutno koordinira prav njegovo ministrstvo, pri čemer pričakuje največ težav pri prometu, tudi zato, ker je Slovenija tranzitna država z razmeroma poceni pogonskimi gorivi, je opozoril minister.

Poleti se poleg suš obeta še več vročinskih valov, ki bodo zlasti za starejše in bolne tudi smrtonosni. (foto: Leo Caharija)

mag. Mojca Dolinar, Agencija RS za okolje

“Zime bodo vedno bolj mokre in z vedno manj snežne odeje, zelo se bo povečalo tveganje za poplave, poletja pa bodo vedno bolj vroča, imeli bomo več vročinskih valov, ki bodo daljši, večja bo njihova jakost.”

Cilje bo poskušala Slovenija doseči z izvajanjem dolgoročne podnebne strategije do 2050, ki vključuje vse sektorje in ki naj bi jo vlada obravnavala v prvih mesecih prihodnjega leta, parlament pa sprejel do poletja. V njej bi se zavezali, da bi so leta 2050 dosegli neto ničelne emisije oziroma zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005, izboljšali ponore in pospešili izvajanja politik. Slovenija je v zadnjih petih letih financiranje potrojila, za mednarodno podnebno financiranje pa lani namenila dobrih 5,7 milijona evrov.

Okoljevarstveniki so včeraj pozdravili nov evropski dogovor kot korak v pravo smer, a premalo smel. “EU bi lahko do leta 2030 emisije zmanjšala za 63 odstotkov,” je dejala Barbara Kvac iz Focusa.

Do konca stoletja topleje za eno do štiri stopinje

K smelim ciljem nas najbolj zavezujejo vse bolj strašljive podobe naravnih ujm, ki so posledica podnebnih sprememb in ki bodo po napovedih znanstvenikov v prihodnje še pogostejše in hujše. Tudi v Sloveniji.

“Najbolj izrazita sprememba podnebja v Sloveniji je dvig povprečne temperature zraka, ki se je od leta 1961 dvignila za dve stopinji Celzija. Padavine so se v obdobju 1961-2010 zmanjšale do 20 odstotkov v zahodni polovici države, v zadnjem desetletju pa se je trend zmanjševanja padavin na državni ravni ustavil. Občutno se je zmanjšala tudi snežna odeja, v sredogorju in visokogorju se je v zadnjih šestdesetih letih prepolovila. Po celi državi se je povečalo izhlapevanje,” našteva pretekle spremembe mag. Mojca Dolinar z Agencije RS za okolje.

Za naprej pa pravi, da je velikost prihodnjih sprememb odvisna od uspeha politik omejevanja izpustov toplogrednih plinov. Vsekakor pa bo temperatura zraka še naprej rasla, zelo enakomerno po celi Sloveniji, pravi Dolinarjeva: “Do konca stoletja bo po najbolj optimističnem scenariju zrasla za dodatno stopinjo, po pesimističnem scenariju pa za več kot štiri stopinje Celzija.”

Grozijo suše in hudourniške poplave

Najbolj opazna sprememba v padavinskem režimu pa je postopno povečanje zimske količine padavin, ki se bodo do konca stoletja po pesimističnem scenariju povečale za več kot 60 odstotkov. “Hkrati bo vedno manj teh padavin zadržanih v snežni odeji,” opozarja Dolinarjeva.

V ostalih letnih časih bodo predvidene spremembe bistveno manjše, kljub temu pa se bo spremenil padavinski režim. “V poletnem času se bo zelo povečala verjetnost za kratkotrajne, vendar zelo intenzivne suše, ko bodo padavine, pa bodo bolj intenzivne, zato se bo zelo povečala tudi verjetnost za hudourniške poplave,” izpostavlja Dolinarjeva.

Mojca Dolinar

Morje v Piranu meter višje

Na slovenski obali bodo svoje dodale še spremembe gladine morja, za katero se do konca stoletja po najbolj pesimističnem scenariju pričakuje dvig do 120 centimetrov, skupaj z rastjo višine morja pa se bo povečevala pogostost poplavnih dogodkov. “Povezava med rastjo višine morja in pogostostjo poplavljanja ni linearna, ampak eksponentna. Ob tem je pomembno, da se izdatne dlje trajajoče padavine pojavljajo ob močnem jugu in nizkem zračnem tlaku, ki povzročita dvig gladine morja. Obilne meteorne vode pa ob prevelikem dvigu gladine morja ne morejo učinkovito odtekati,” na uničujočo kombinacijo vremenskih vplivov opozarja Mojca Dolinar.

Ugotovitve strokovnjakov strne v napovedi, da bodo zime postopoma vedno bolj mokre in z vedno manj snežne odeje, zelo se bo povečalo tveganje za poplave, poletja pa bodo vedno bolj vroča, imeli bomo več vročinskih valov, ki bodo daljši, večja bo njihova jakost, pogosteje se bodo pojavljali tudi konec pomladi in na začetku jeseni.

Slovenija je nazadovala
Epidemija je zaustavila tudi načrtovana podnebna srečanja, dogovarjanj pa ne. “Namesto zasedanje partneric je Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja letos organizirala Podnebne dialoge, serijo virtualnih dogodkov, ki naj bi pripravili podlage za učinkovito razpravo za 26. zasedanje partneric, ki je predvideno prihodnje leto novembra v Glasgowu,” pravi direktor Urada za meteorologijo in hidrologijo pri ministrstvu za okolje in prostor dr. Klemen Bergant.
Načelnih in tudi formalnih zavez, predvsem na ravni EU, je že Zdaj precej, vendar pa je ključno, da iz deklarativne ravni preidemo na sistemsko in stvarno raven z vpeljavo konkretnih ukrepov zmanjšanja emisij in blaženja podnebnih sprememb v posameznih državah, opozarja.
O tem, kje smo globalno pri uresničevanju pariškega sporazuma, pa pravi, da bi morali na globalni ravni morali letno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za tri odstotke, da bi omejili dvig temperature na dve stopinji Celzija oziroma kar za sedem odstotkov, če bi želeli omejiti dvig temperature na 1,5 stopinje. “Žal pa se trend izpustov še naprej povečuje. Izjema je letošnje leto, ko zaradi pandemije pričakujemo 4 do 7-odstotni padec izpustov, vendar gre za kratkoročen učinek. Koncentracije topologrednih plinov še naprej vztrajno rastejo in ni videti, da bi v kratkem dosegle vrh,” pravi
In dodaja, da je Slovenija glede na nedavno raziskavo Climate Change Performance Index 2021 nazadovala s 44. na 51. mesto in je tako najmanj uspešna država članica Evropske unije pri zniževanju izpustov toplogrednih plinov in učinkovitosti podnebne in energetske politike, na kar opozarja tudi Stalni odbor za podnebno politiko pri Predsedniku Republike Slovenije, katerega član je.

Zadržati “zimsko” vodo za poletne suše

Na vprašanje, kaj lahko storimo, da se bomo vsem tem spremembam čim bolje prilagodili, Dolinarjeva med drugim predlaga, da zadržimo vodo na način, da ne škoduje in jo uporabimo takrat, ko jo primanjkuje (ob poletnih sušah). “Ta ukrep bo še posebej pomemben, ker bomo postopoma izgubljali tudi naravni zadrževalnik vode - snežno odejo.” V kmetijstvu bo treba za premagovanje suš še v večji meri vzpostaviti namakalne sisteme, pa tudi spremeniti kulture.

Težje bo reševati poletne vročine, ki bodo postale hud javnozdravstveni problem, ki bo najhuje prizadel najbolj ranljive družbene skupine, zlasti starejše in kronične bolnike.


Najbolj brano