Zdaj odločamo, ali bomo prihodnjo jesen epidemijski otok

Človeštvu je s tako hitrim razvojem cepiva proti covidu-19 uspel monumentalen dosežek, brez katerega bi bile posledice grozljive, poudarja dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Zato je zdaj ključno cepljenje. Dr. Alojz Ihan upa, da bomo Slovenci premagali svojo skepso in se dobro precepili, sicer bomo ostali nekakšen otok z zavrtim gospodarstvom in družbo.

Z leve: Alojz Ihan, Roman Jerala, Marko Noč
Z leve: Alojz Ihan, Roman Jerala, Marko Noč 

SLOVENIJA > “Dejansko se lahko zahvalimo samo znanosti, da je omogočila, da dobimo izjemno hitro, v roku manj kot enega leta izjemno učinkovita cepiva. Cepiva so tista, ki bodo predvsem kratkoročno zmanjšala žrtve. To je najpomembnejše in upamo, da bomo s pametno strategijo cepljenja uspešno cepili najbolj ranljive dele populacij in preprečili, da pride do tretjega vala, vala umiranja,” je na včerajšnji spletni razpravi Kemijskega inštituta poudaril sintezni biolog s Kemijskega inštituta dr. Roman Jerala. Kot je izpostavil, je bilo testiranje opravljeno na zelo raznoliki populaciji, stranski učinki pa so bili zelo majhni. “Eden od pogojev, da je cepivo odobreno, je, da ni nobenih resnih stranskih učinkov.” Jerala pravi, da že na podlagi sestave in mehanizma delovanja cepiva kot biokemik ne vidi, kako bi cepivo sploh lahko povzročilo stranske škodljive učinke.

Zahodnjaki z virusom ne znamo tako kot Azijci

Mikrobiolog in imunolog dr. Alojz Ihan opozarja, da ni verjetno, da bi virus sars-cov-2 izginil iz populacije, saj se je pokazal kot izjemno žilav, zna se dobro širiti, ima asimptomatske prenašalce. Virus bo, kot pravi, živel v populaciji, vprašanje pa je, kako bodo različne države vzpostavile razmerje z virusom. Pokazalo se je že, da Zahodnjaki virusa ne znamo izriniti iz družbe, tako kot ga znajo Azijci. Vendar so države, ki se bodo junaško cepile, kar mu vliva pogum. “Kulture, kot so angleška in ameriška, ne sprašujejo, ali je cepivo nevarno, ker je bilo razvito v tako kratkem času, ampak so ponosne, da je znanost tako dobra, da je v tako kratkem času znala razviti cepivo. In seveda se bodo v teh državah zelo dobro precepili.” Ihan upa, da bomo temu zgledu sledili tudi pri nas.

“Bistvena je solidarnost”

Dr. Dan Podjed opozarja, da pri sedanji pandemiji skrb vzbuja velika delitev na revne in bogate, ki postajajo še bogatejši. Skrbi ga, da se bo ta delitev poznala tudi pri cepljenju, pri katerem si bodo bogate držav zagotovile prednost. “Bistvena ta hip je solidarnost in to globalna. Mislim, da imamo dolg drug do drugega, da si pomagamo in da pomagamo tistim, ki so najbolj ogroženi.” Roman Jerala odgovarja, da so si razvite države, ki so tudi financirale razvoj cepiva, brez česar ta ne bi bil mogoč v tako kratkem času, zagotovile več različnih platform, ker ni bilo jasno, katero cepivo bo delovalo. Jasno pa je, da svojega prebivalstva ne bodo 4- ali 6-kratno cepile, pač pa višek cepiva razdelile po vsem svetu. Evropska komisija je naročila okrog dve milijardi doz cepiva, od česar je 500 milijonov doz namenjenih za tretje države.

“Če ne bomo ustavili pandemije - in očitno je ne znamo ustaviti z dovolj dobrim testiranjem in z dovolj dobrim omejevanjem, razen s popolnim zapiranjem -, če ne bomo imeli cepljenja, lahko pride do kolapsa gospodarstva, družbe in izolacije. Če bo Slovenija nek otok, v katerem ljudje ne bodo cepljeni, v kateri bo imel virus prosto pot, potem lahko računamo, da bodo ostale države omejevale potovanje k nam,” opozarja Jerala. Mejnik bo naslednja jesen. Boji se, da se bodo države ločevale po tem, kako uspešno bodo premagale virus. “Samo upam lahko, da bo Slovenija na strani zmagovalk nad virusom in ne poraženk.”

Tudi dr. Ihan se strinja, da zdaj s politiko cepljenja odločamo, ali bomo naslednjo jesen epidemijski otok z zavrtim gospodarstvom in družbo.

dr. Alojz Ihan, imunolog

“Kulture, kot so angleška in ameriška, ne sprašujejo, ali je cepivo nevarno, ker je bilo razvito v tako kratkem času, ampak so ponosne, da je znanost tako dobra, da je v tako kratkem času znala razviti cepivo. In seveda se bodo v teh državah zelo dobro precepili.”

“Ukrepati moramo na nov način”

Antropolog dr. Dan Podjed zato ocenjuje, da je ta trenutek ključen. “Ukrepati moramo interdisciplinarno, vsi strokovnjaki z različnih področij. Očitno se samo enostranski ukrepi in to karanje in žuganje ne obnesejo pri zajezitvi epidemije in moramo ukrepati na nov način. “Izkoristi je treba tiste, ki so najbolj omreženi, in najti tudi pot do mladih, do katerih zdaj pristopamo na napačen način.” Podjed opozarja, da lahko ob pandemiji namreč govorimo tudi o tako imenovani infodemiji. “Zaradi prenasičenosti, preobilja informacij dejansko ne doživljamo nove renesanse, kvečjemu zastoj,” Podjed opozarja, da ljudje zato ne verjamejo tistim, ki posvetijo kariero znanosti, pač pa tistim, ki so bolj omreženi.

Tudi pulmolog in internist dr. Matjaž Turel opozarja, da je cepilna kampanja slabo predstavljena javnosti in da so nekateri mediji bolj dovzetni za to, kar govorijo anticepilci, kot pa stroka.

dr. Roman Jerala, sintezni biolog

“Če ne bomo ustavili pandemije - in očitno je ne znamo ustaviti z dovolj dobrim testiranjem in z dovolj dobrim omejevanjem, razen s popolnim zapiranjem -, če ne bomo imeli cepljenja, lahko pride do kolapsa gospodarstva, družbe in izolacije.”

Turel o covidu-19 sicer govori kot o bolezni tisočih obrazov. Okužbe potekajo zelo nenavadno. Tudi znaki bolezni so zelo različni, od driske, bolečin v trebuhu, kašlja, glavobola, izgube vonja in okusa ... Zelo pestra simptomatika govori v prid temu, da lahko prizadene različne organske sisteme v telesu. Največ posledic virus pusti na pljučih, poleg tega poveča nagnjenost k strjevanju krvi, kar privede do tromboz in pljučnih embolij. Specifičen znak, kot je izguba vonja in okusa, dokazuje, da ni izvzet niti centralni živčni sistem.

Višja telesna teža, večje tveganje

Zdravniki so na podlagi dosedanjih izkušenj med drugim že ugotovili, da je obremenjevalna okoliščina pri poteku bolezni tudi povišana telesna teža. Takšni pacienti so bolj rizični za slabši potek bolezni, tudi intenzivno zdravljenje je težje. Predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo najtežje bolnike s covidom-19, dr. Marko Noč pojasnjuje, da so ma maščobne celice zelo dovzetne za virus, kar pomeni, da pacient z večjo telesno težo dobi večjo dozo virusa, to pa privede do težjega kliničnega poteka, tudi če je mlad in nima pridruženih bolezni.

Marko Noč, Predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana

“Pacient z večjo telesno težo dobi večjo dozo virusa, to pa privede do težjega kliničnega poteka, tudi če je mlad in nima pridruženih bolezni.”

Ker učinkovitega zdravila nimamo, zdravljenje poteka s podporo prizadetim organskim sistemom, s čimer zdravniki kupujejo čas, da telo samo premaga bolezen oziroma da mine imunska reakcija telesa.

Kako težko okužbo bo povzročil virus, je odvisno od količine virusa, ki pride v celico, in tudi o imunskega odziva. Z leti je proizvodnja kakovostnih protiteles vse šibkejša, zato se starostniki praviloma težje borijo z okužbo. Na slabšem pa so tudi moški, ki so, kar zadeva protitelesni odziv, deset let za ženskami, pojasnjuje Ihan.

Dr. Aleks Jakulin, član skupine Covid-19 Sledilnik, pa opozarja, da so dolgoročne študije posledic bolezni sars pokazale, da je imelo 40 odstotkov ljudi po preboleli bolezni psihološke posledice. Napovedi glede upadanja okužb so po njegovem nehvaležne, saj bo hitrost odvisna predvsem od obnašanja ljudi. “Moja želja je, da začnemo o covidu razmišljati kot o nečem, kar moramo preprečiti, in ne kot o nečem, kar lahko zdravimo,” je še pozval.


Najbolj brano