Pozimi manj snega, več dežja in poplav

Razlog za tako obsežne poplave na slovenski obali je sočasno delovanje več posameznih hidroloških dogodkov v istem času: poleg količine padavin, ki se v takšnem obsegu zgodi na dve do pet let, tokrat pa se je ponovila v treh dneh, tudi visoka gladina morja, pojasnjuje hidrolog Janez Polajnar. Prihodnje zime bo zaradi dviga temperatur poplav še več.

ISTRA, LJUBLJANA > “Lahko rečemo, da so bile tokratne poplave sestavljen dogodek več posameznih hidroloških dogodkov v istem času, zato so bile posledice tudi tako obsežne,” pojasnjuje Janez Polajnar, hidrolog na državni agenciji za okolje.

Supercelična nevihta

Prvi dogodek so bile obilne padavine. Te je povzročilo obnavljanje sredozemskega ciklona, ki je nad naše kraje z jugom dovajal topel in vlažen zrak iz Sredozemlja, v višinah pa je dotekal hladen zrak, ki je povzročal nestabilno zračno maso, zato so se več dni pojavljali močni nalivi, pojasnjuje Polajnar.

Mojca Dolinar, agencija za okolje

“Na Južnem Primorskem se bo tveganje za poplave povečalo zaradi večje jakosti padavin (v vseh letnih časih) in povečanja skupne količine padavin v zimskem času.”

Ob tem dodaja: “V ponedeljek se je ob teh razmerah nad morjem ustvarila za ta letni čas neobičajna, tako imenovana supercelična nevihta, ki je na obalo prinesla točo in nevihtni piš. Močnejše padavine z nalivi so se tako v kratkem pojavile dvakrat: prvič v nedeljo, ko so reke močno narasle, zemljina je postala namočena, in potem še v torek ter v noči na sredo, ko je v Portorožu v dvanajstih urah padlo 70 milimetrov padavin, v zaledju verjetno še več.”

Takšna količina padavin se po statistiki pojavi na dve do pet let, tokrat pa se je ponovila dvakrat v treh dneh. “Tudi to kaže na redkost pojava,” izpostavi Polajnar.

Janez Polajnar, hidrolog

“Tokratne poplave so bile sestavljen dogodek več posameznih hidroloških dogodkov v istem času, zato so bile posledice tudi tako obsežne.”

Prvemu padavinskemu dogodku v nedeljo, ki je dodobra namočil zemljino, reke na območju slovenske Istre pa so močno narasle, je sledil drugi padavinski dogodek, ki je ob veliki predhodni namočenosti tal povzročil neposreden rečni odtok padavinske vode in poplave večjega obsega, pojasnjuje hidrolog.

Usodno tudi morje

Ob tem pa opozori še na kombinacijo z visoko gladino morja: “K obsežnosti poplav je prispevala tudi visoka gladina morja, ki je v času plime oteževala nemoten odtok rečne vode v morje, povišal se je nivo podzemne vode, zato so se reke na ravninskih predelih Obale razlile tako na široko.”

Iz istega razloga so se v sredo poplave tudi zelo počasi umikale oziroma zmanjševale.

Več padavin in poplav tudi pozimi

Na vprašanje, ali “premik” poplav iz novembra v december nakazuje kakšne dolgoročnejše trende, pa Polajnar odgovarja: “Poplave v jesenskem času so v Sloveniji pogost pojav, saj je mesec november statistično tudi najbolj namočen mesec v letu. “Res so se tokratne poplave zgodile v začetku decembra, vendar tudi to ni neobičajno. V zadnjem obdobju so se na Obali zgodile - sicer nekoliko manj obsežne poplave - poplave na isti dan 9. decembra 2017, poplave podobnega obsega kot tokrat pa leta 2010.”

Njegova kolegica z državne Agencije za okolje, mag Mojca Dolinar, pa glede na podnebne kazalce napoveduje, da nas takšne in še hujše poplave čakajo v prihodnje še pogosteje: “Ena od posledic dviga temperature je tudi povečana jakost padavin, predvsem tistih najbolj ekstremnih. Projekcije za Slovenijo kažejo, da se bo po večala jakost ekstremnih dnevnih padavin kot tudi kratkotrajnih nalivov.”

In če smo bili doslej pogosteje priča obilnim padavinam in poplavam predvsem v jesenskem času, nas v prihodnje čakajo tudi v zimskem: “Postopoma se bo povečala tudi skupna zimska količina padavin, pri tem pa se bo manj teh padavin zadržalo v snežni odeji. To so trije glavni vzroki za povečanje tveganja za poplave.”

Na območju Južne Primorske sicer po njenih besedah snežna odeja nima velikega vpliva, “kljub temu pa se bo tveganje za poplave povečalo zaradi večje jakosti padavin (v vseh letnih časih) in povečanja skupne količine padavin v zimskem času.

---