Kaj bo prinesel sedmi paket ukrepov

Upokojenci z do 714 evri pokojnine si lahko v sedmem protikorona paketu (PKP7) obetajo solidarnostni dodatek. Tega bodo dobili tudi otroci do petega razreda otroškega dodatka. Med prejemniki mesečnega temeljnega dohodka bi bili po novem tudi verski uslužbenci, delavci, ki so dopolnili 65 let starosti in 40 let pokojninske dobe, pa bi se morali upokojiti.

LJUBLJANA > Tako kot spomladi bi vlada v PKP7 določila solidarnostni dodatek za upokojence. Dodatek bi bil v treh višinah; 300 evrov za upokojence s pokojnino do 510 evrov, 230 evrov za upokojence s pokojnino do 612 evrov in 130 evrov za upokojence s pokojnino do 714 evrov. Enkratni solidarnostni dodatek bi dobile tudi družine, ki so uvrščene do petega razreda otroškega dodatka, in sicer po 50 evrov na otroka.

Za verske uslužbence enako kot za samostojne kulturnike

Med predlogi v PKP7 je tudi prenehanje delovnega razmerja zaposlenemu, ki izpolni 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti. Delavec, ki izpolni te pogoje, bi lahko ostal zaposlen le ob soglasju delodajalca. Zdaj namreč ni tako: januarja letos so dobili delavci, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev, pravico, da ne glede na potrebe in želje delodajalca ostanejo zaposleni in še tri leta poleg plače prejemajo 40 odstotkov pokojnine. To pravico je oktobra uveljavljalo okoli 13.000 oseb. Na drugi strani se je zaradi pandemije covida-19 brezposelnost v primerjavi z lani povečala za skoraj 37 odstotkov, največkrat pa brez dela ostanejo mladi.

Priprave na cepljenje

PKP7 vzpostavlja pravno podlago za izvedbo množičnega testiranja na novi koronavirus. Testiranje bi bilo prostovoljno, za izvedbo pa bi se s sklepom odločila vlada. Stroški takšnega projekta so ocenjeni na 20 milijonov evrov. Hkrati bo vlada v tem zakonu vzpostavila logistiko za začetek cepljenje prebivalstva proti virusu sars-cov-2.

Ministrstvo za delo predlaga še, da bi začasno denarno nadomestilo za brezposelnost dobili tudi delavci, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev zanj, če so delo izgubili po 18. oktobru, ko je vlada razglasila epidemijo.

Za zdaj je PKP7 zbirka predlogov po posameznih ministrstvih, predvideni datumi izplačil pa napovedujejo, da bi večina ukrepov verjetno začela veljati januarja.

40

evrov na zaposlenega bi država namenila podjetjem za pomoč pri nakupu hitrih antigenskih testov

Ministrstvo za kulturo je v ta prvi osnutek predloga PKP7 prispevalo le predlog, da bi enako kot samozaposleni 700 evrov mesečnega temeljnega dohodka dobili tudi verski uslužbenci, in sicer od oktobra dalje. Tako kot samostojnim kulturnim delavcem bi država tudi verskim uslužbencem plačevala prispevke v višini povprečne plače.

Pomoč pri nakupu antigenskih testov

Na področju gospodarstva so predvideni ukrepi za izboljšanje likvidnosti in hitrejša izplačila že sprejetih državnih pomoči. Tako bi delno povračilo fiksnih stroškov finančna uprava podjetjem plačala do 20. januarja, in ne šele 20. januarja, kot je to določal PKP6. Upravičencem, ki so prejeli, na primer, nadomestilo za čakanje na delo ali skrajšani delovni čas, mesečni temeljni dohodek ali denar za kritje fiksnih stroškov, teh državnih pomoči ne bi bilo treba vrniti naenkrat, če bi se izkazalo, da so poslovali bolje, kot so predvideli. Prejeta sredstva bi lahko vračali v šestih obrokih.

714

evrov pokojnine bo meja za pridobitev solidarnostnega dodatka za upokojence

Ministrstvo za gospodarstvo predlaga tudi pomoč podjetjem pri nakupu antigenskih testov. Država bi podjetjem za ta namen plačala 40 evrov na zaposlenega.

Na področju zdravstva bi PKP7 pohitril postopke zaposlovanja tujih zdravnikov pri nas. Med drugim bi se znižal zahtevani nivo znanja slovenskega jezika za čas trajanja kriznih razmer.

50

evrov bi dobili otroci do petega razreda otroškega dodatka

PKP7 odgovarja tudi na opozorila, da zdravstveni delavci, ki se okužijo z novim koronavirusom, prejemajo le 80-odstotno bolniško nadomestilo, saj jim delodajalci ne priznavajo okužbe na delovnem mestu. Po novem bi vsem, ki delajo s covidnimi pacienti oziroma uporabniki, v primeru okužbe pripadalo stoodstotno nadomestilo. Razliko od 80 do sto odstotkov bi pokril državni proračun.

Kaj bo z minimalno plačo?

S PKP7 bi se letalskim prevoznikom znižale pristojbine za navigacijske službe zračnega prometa na letališčih, kar naj bi ugodno vplivalo na letalsko povezljivost Slovenije. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga tudi podaljšanje pomoči avtobusnim prevoznikom, nadomestilo pa bi zaradi začasne ukinitve javnega potniškega prometa in izpada prevoza potnikov dobile tudi Slovenske železnice ter izvajalci šolskih in kombi prevozov.

Ministrstvo za finance v PKP7 ni vključilo vseh predlogov, ki jih je dobilo od ministrstev. Zunaj je za zdaj ostal na primer predlog, da bi podjetjem iz najbolj prizadetih panog turizma in industrije srečanj zvišali omejitev kritja fiksnih stroškov s tisoč na dva tisoč evrov na zaposlenega. Iz PKP7 je v tej fazi izpadel predlog za državno poroštvo Holdingu Kobilarna Lipica, ki prenavlja hotel Maestoso, pa tudi predlog, da bi nekatere dejavnosti iz industrije srečanj (sejmi, kulturni in športni dogodki) lahko potekale, če bi vsi udeleženci opravili hitro testiranje na novi koronavirus.

Ministrstvo za finance v osnutek zakona tudi ne bi vključilo predloga za odprtje trgovin v nedeljo, 27. decembra, in nedeljo, 3. januarja. Ministrstvo za gospodarstvo opozarja, da bodo za božič in novo leto trgovine zaprte tri dni zapovrstjo, zaradi česar bo v dneh pred zaprtjem velik naval na trgovine in večje tveganje za širjenje okužbe.

Odprto ostaja tudi vprašanje, kaj bo z minimalno plačo po novem letu. Ta bi se morala po novem letu izračunavati po novi formuli in biti najmanj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Sindikati zahtevajo ta dvig, gospodarstvo pa opozarja, da bi to v sedanjih gospodarskih okoliščinah vodilo v zapiranje delovnih mest. V PKP7 sta za minimalno plačo pripravljena dva predloga: po prvem bi uveljavitev zakona o minimalni plači odložili za leto dni, po drugem pa za tri mesece, nakar bi država delodajalcem šest mesecev sofinancirala razliko med obstoječo in novo minimalno plačo. Od 1. oktobra 2021 naprej bi izplačilo minimalen plače po novem zakonu v celoti prevzeli delodajalci.

---