Nasilje nad ženskami ni omejeno na čas krize

Vsaka druga ženska v Sloveniji od dopolnjenega 15. leta starosti je doživela eno od oblik nasilja, je pokazala nacionalna raziskava. V 92 odstotkih je povzročitelj moški. Ob jutrišnjem svetovnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami na CSD severna Primorska ugotavljajo, da višje število prijav nasilja kaže na višjo ozaveščenost.

Psihično nasilje ohromi žrtev nasilja in je najmanj prepoznano kot 
nasilno ravnanje.  Foto: Unsplash.com
Psihično nasilje ohromi žrtev nasilja in je najmanj prepoznano kot nasilno ravnanje.  Foto: Unsplash.com

PRIMORSKA > Na CSD južna Primorska ugotavljajo, da se nasilje, ki je bilo prisotno že prej, v času epidemije nadaljuje in stopnjuje, v posameznih primerih se je zaradi povečanega stresa in različnih stisk pojavilo na novo. “Opažamo, da je nasilje, ki ga doživljajo žrtve nasilja, bolj intenzivno. Povečan čas skupnega preživljanja časa žrtev s povzročitelji nasilja ter socialna izolacija vplivata na to, da imajo žrtve manj možnosti za umik,” dodaja Damjana Jurman s CSD južna Primorska.

“Odrasle žrtve nasilja pogosto doživljajo več oblik nasilja hkrati. Ženske žrtve nasilja najbolj pogosto doživljajo psihično, fizično ter ekonomsko nasilje,” še pojasni, Tjaša Hrovat iz koprske enote Društva za nenasilno komunikacijo pa doda: “Fizično nasilje je praviloma vedno pospremljeno s psihološkim nasiljem, medtem ko obratno ni nujno. Oseba, ki je fizično nasilna, je nasilna tudi psihično.” Ustrahovanje z udarci v steno, nevarno vožnjo, razbijanjem pohištva resda ne pušča fizičnih sledi, a je boleče drugače.

Nasilje nad ženskami je pogojeno s prepričanjem, da ima moški pravico s silo, zlorabo odnosa in moči doseči, da ženska dela le to, kar on misli, da je prav. (Foto: Adriana Buzleta)

Psihično nasilje ohromi žrtev

Poudarja, da je mnogim težko prepoznati spolno nasilje v odnosu, saj ga večina ljudi še vedno povezuje s fizično prisilo in posilstvom. “A spolno nasilje je v partnerskih odnosih mnogo bolj prisotno, kot si mislimo, in ima številne oblike. Če partner svoji partnerki ne dovoli, da bi uporabljala kontracepcijo, če cel teden ne govori z njo, ker nek večer ni želela imeti spolnega odnosa z njim, in če partnerka pristane na spolni odnos, ker ve, da bo sicer kasneje partner do nje nasilen, vse to je spolno nasilje in ne spolni odnos,” še ilustrira Tjaša Hrovat.

Nasilje v družini po navadi ni enkraten dogodek, temveč traja dlje časa. Začne se kot psihično nasilje skozi grožnje, grde besede, zaničevanje, obtoževanje, prisiljevanje, širjenje lažnih govoric, omejevanje stikov z okolico, s sorodniki, prijatelji, kontrolo, s pogledom, gibom roke, metanjem ali uničevanjem stvari.

“Ravno psihično nasilje je tisto, ki ohromi žrtev nasilja. Je pa najmanj prepoznano kot nasilno ravnanje, saj ga pogosto tudi žrtve ne prepoznajo kot takšno, ker mislijo, da je to način komunikacije in ga ne razumejo kot kontrolo,” dodajajo v SOS telefonu, ki deluje že 31 let. “Tudi otrok, ki je priča nasilju enega družinskega člana nad drugim, je žrtev nasilja,” ilustrirajo vsi naši sogovorniki.

Več prijav nefizičnega nasilja

Na severnem Primorskem je CSD letos izven poslovnega časa opravil 67 intervencij (lani 44), od tega je novogoriška policijska uprava izrekla 28 ukrepov prepovedi približevanja povzročiteljem nasilja. “V času epidemije žrtve nasilja doživljajo intenzivnejše stiske zaradi povečanega obsega skupnega preživljanja časa s povzročiteljem nasilja. Ženske žrtve nasilja so v tem času še bolj obremenjene z gospodinjskim delom in delom z otroki, v povezavi s šolanjem na daljavo. Pri povzročiteljih nasilja opažamo več težav z odvisnostjo od alkohola in prepovedanih drog,” našteje Patricija Može, direktorica CSD severna Primorska, kjer imajo celo več prijav nefizičnega nasilja v družini kot fizičnega. “Največ psihičnega in čustvenega nasilja znotraj družine opažamo v primerih, ko prihaja do razpada zakonske skupnosti,” pojasni in sklene, da višje število prijav nasilja kaže tudi na višjo ozaveščenost, kar direktorica pripisuje izvajanjem delavnic, srečanj, dogodkov.

“Nasilje nad ženskami ni občasen pojav, ki je pogojen s krizo. Je vedenje, ki je pogojeno s prepričanjem, da nekdo, običajno moški, ima pravico s silo, zlorabo odnosa in moči doseči, da drugi dela le to, kar on misli, da je prav. Gre za nespoštovanje in temeljno kršitev pravice do enakovrednosti,” pa še izpostavljajo v društvu SOS telefon.


Komentar novinarja

Ana Cukijati

V boj z virusom nasilja

Ob besedi nasilje prevečkrat pomislimo le na fizični obračun - pretep, brcanje, zaušnico ..., premalokrat pa na preostale oblike surovosti - verbalne in psihične. Smo se nanje že toliko navadili, da jih ne dojemamo kot nasilje? Vsakršna nasilnost je obsojanja vredna, najbolj strašljivo pa je, da se običajno pojavljajo vse oblike naenkrat. Saj je človek, ki je fizično nasilen, nasilen tudi psihično. Med epidemijo novega koronavirusa naj bi bil dom, kjer preživimo največ časa, varno zavetje, ...

Preberi več

Najbolj brano