Se v jedilnici res ne da izogniti virusu?
Seveda velja biti optimističen in verjeti, da bo človeški um zmogel premagati ali vsaj zaobiti koronavirus. Ko se bomo ujeli na noge v novem ritmu, marsikaj ne bo več, kot je bilo doslej. S precejšnjo gotovostjo lahko ugotovimo, da se bo veliko, lahko da celo zelo veliko stvari pomembno spremenilo tudi v turistični industriji.
V minulem desetletju je turizem skokovito naraščal. Destinacije, o katerih so ljudje včasih sanjali, so postale zlahka dostopne. Sprememba okolja za konec tedna s poletom nekam daleč je za marsikoga postala rutina. Konec koncev premik iz katerega od velikih mest v osrčju Evrope s poletom za nekaj deset evrov nekam v Sredozemlje, ogromno ljudem sploh ni predstavljal finančnega bremena. Tudi zdaj jim ga ne bi, če bi se lahko odpravili na pot.
Skomunicirati bo treba izjemno pereč problem, da namreč naši vodilni borci proti virusu v turizmu in gastronomiji vidijo največjo grožnjo za njegovo širjenje.
Po eni strani scenariji za post-covid dobo govorijo o večji previdnosti turistov na več ravneh, začenši z odločitvijo za potovanje in izbiro cilja. Še vsaj nekaj časa bodo ostale v igri obrazne maske, o tem ni nobenega dvoma. Veliko vprašanje pa je, na kakšni ravni se bodo obnovili letalski prevozi. Sprva jih bo gotovo precej manj in nekako bomo razumeli, če bodo dražji.
Velika verjetnost je, da bodo številne storitve dražje. V izjemni turistični konkurenci v minulih letih so ponudniki marsikje delovali z minimalnimi maržami in posledično z velikim rizikom, če se kaj zalomi. Da so bile največje žrtve zaposleni, smo vedeli takrat in še bolj vemo danes.
Prav verjetno je tudi, da bomo v prihodnje za marsikaj plačevali neko nedefinirano covid dajatev, neke vrste zavarovanje, če se časi zapor in zaustavitev življenja vrnejo. Tudi v turizmu. Posledica bo nižje, a bolj izostreno povpraševanje. Na obnašanje turistov bodo vplivali številni dejavniki, strokovnjaki pa opozarjajo na raziskave preteklih kriz, da je zaznano zdravstveno tveganje med najpomembnejšimi pri odločanju turistov. Zanimiva je ugotovitev, da so dosedanje krize zaradi zdravstvenih tveganj vzbudile nesorazmerne in neznanstvene odzive, ki so v turizmu povzročili večjo škodo od dejanske grožnje. A v sodobnem turizmu tako vseobsegajoče krize še ni bilo, obenem pa so najbolj prizadete ključne turistične države, ne pa kakšne obrobne destinacije. Iz preteklih, manj globalnih kriz, sta pomembni še dve sporočili: da je večina izgub v turizmu posledica neusklajenih in neracionalnih prizadevanj za izogibanje okužbam in da je okrevanje turizma po zdravstvenih krizah v povprečju trajalo nekaj več kot poldrugo leto.
Slovenski turizem se mora čim bolj ohraniti pri življenju, da bo takoj po odprtju ujel prve ugodne sape. Žalostno je spoznanje, da nekaterih igralcev na slovenskem turističnem parketu ne bo več, prav tako je precej žalostno spoznanje, da se je načrtovani investicijski sunek v namestitvene kapacitete, ki ga je predvidela ambiciozna turistična razvojna strategija, odmaknil v neko oddaljeno prihodnost. Pa ne le zaradi virusa, da ne bo pomote.
Slovenija bo v prihodnjem letu nosila naziv Evropska gastronomska regija. Pričakovanja o čim več turistih, ki jim bo motiv prihoda gastronomija, ostajajo, verjetno pa bo v najpomembnejši meri treba računati na goste, ki pridejo z avtomobilom in zaradi minulih izkušenj zaupajo našim ponudnikom. S tem ni nič narobe, nasprotno, v krogu kakšnih 500 kilometrov okrog Slovenije je izjemno potenten turistični bazen. No, tudi na ponudbeni strani.
Skomunicirati pa bo treba izjemno pereč problem, da namreč naši vodilni borci proti virusu v gostinstvu in gastronomiji vidijo največjo grožnjo za njegovo širjenje. Opozorila najbolj izpostavljenih ponudnikov o zavedanju problemov in predlogi mogočih modelov sobivanja z virusom, se končajo s pogromom anonimnih hitroprstnežev, češ, kako to, da pri cenah, kot ji imate, nimate na strani vsaj za kakšno leto denarja, in z ziheraškim poenostavljanjem, da so največji pospeševalec širjenja virusa gostilne in tradicionalni, s kulinariko povezani dogodki, kot so martinovanja in koline. Hja, če se da vzpostaviti distanco v uradih, se jo da še kje drugje.