Ideal, najbolj tragična sramota mesta
Ko so delavke šle po cesti, se je že po njihovih oblekah iz aviona videlo, kje delajo. Tako je pomen tovarne Ideal v Novi Gorici slikovito opisala ena od nekdanjih delavk Jožica Strgar, ko se je spominjala slavnih let tovarne, ki je premikala modne meje v Jugoslaviji, bila “dvajset let pred časom” in je pred 15 leti po skoraj pol stoletja delovanja klavrno končala v likvidaciji. In nato, po tem, ko so njene nepremičnine prek nekdaj prav tako znanega, nato pa enako neslavno propadlega giganta SGP pristale v rokah kroga šerifov z Bentleyi, potonila v današnje razsulo.
Na sosednjih zemljiščih imajo propadle hale razvpito družbo. Tam že dvanajst let zeva odprta gradbena jama. Po tem, ko je inšpektor leta 2008 ustavil nelegalno gradnjo blokov, jo je za seboj pustil omenjeni SGP in je (p)ostala bazen za mrčes. Kljub takratni odločbi inšpekcije, da jo morajo zasuti, okoljsko ministrstvo problema “največje črne gradnje v mestu”, kot so jo poimenovali ljudje, ni uspelo odpraviti. Še manj seveda SGP s sateliti, ki so prek povezanih in hčerinskih družb pet let kasneje s poravnavo z mestno občino za javna zemljišča pobasali 2,95 milijona evrov. Glavnina, 2,3 milijona, je končala na računih v ameriški davčni oazi Delaware. O tem, kdo je stal za milijonsko transakcijo lahko, no ja, samo ugibamo. V paket povezanih družb, prek katerih je čez lužo izpuhtelo par novogoriških milijonov, je sodilo tudi podjetje Ronket. Ki ima v lasti hale nekdanjega Ideala.
Urejanje največje sramote Nove Gorice bo lakmusov papir, ki bo pokazal, ali smo se iz nizov nespametnih odločitev v ne tako daljni preteklosti sploh kaj naučili.
Ronket je območje, ki leži le nekaj sto metrov od mestne hiše. Nekoč še umirjena soseska je že dolgo “teksas” na vratih centra mesta. Območje Pod Ronketom, ki mu domačini pravijo Havaji, je tudi že doživelo svoje. Od spornih štirih blokov, nastalih v javno-zasebnem partnerstvu, ki naj bi bili nadstandardni, a so zaradi puščanja in plesni pristali na sodišču, stanovalci pa bentijo nad premalo parkirišči, do bližnjega travnika, kjer so se risale številne ideje, a je še kar prazen in zaraščen. Vmes so se vrteli stečaji, sodišča, dražbe zemljišč, potencialni konflikti interesov, birokratske zavore in propadle naložbe. Nad vsem tem pa visi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki ga občina že debelo desetletje paca brez uspeha. Kot je pred leti s trpkim humorjem zapisala novinarska kolegica Vesna Humar, je soseska okrog Ronketa postala muzej tranzicijskih neumnosti, ki bi jo moralo ministrstvo za kulturo odkupiti in zaščititi kot dediščino. V poduk prihodnjim generacijam.
Pikrost je umestna. Če se ne bi v Idealu dogajale tragedije. Kot nedavno dve v dobrem mesecu. Od septembrskega umora do nedavne nesrečne smrti zaradi eksplozije jeklenke ljudje ponavljajo pozive, ki se kot mantra brez uspeha vrtijo že leta, da je v nevarnem Idealu treba ukrepati. Stanovalci s prstom kažejo na občino, da ni naredila ničesar, ta vrača žogico, da so se sami ves čas upirali sprejemanju prostorskega akta, lastnik, ki Ideala ne zavaruje, nanj pa očitno nihče dovolj ne pritisne, naj to stori, se priduša, da bi ga že prodal, če bi bil sprejet OPPN. Na občini zatrjujejo, da si želijo, da se degradirano območje čim prej uredi, prostorski akt obljubljajo prihodnje leto in najavljajo, da bodo tam stanovanja. Bomo videli.
Zadeve okrog območja Ronket imajo zelo dolgo brado in so preveč kompleksne, da bi se jih dalo rešiti z vsiljenimi rešitvami, mlahavim dopisovanjem, brezplodnimi spori ali tiščanjem glave v pesek. Pomagata lahko le trezen razmislek in konstruktivno iskanje rešitev, ne glede na sedanje zamere in pretekle travme. Urejanje največje sramote Nove Gorice bo lakmusov papir, ki bo pokazal, ali smo se iz niza dosedanjih katastrofalnih odločitev sploh česa naučili. Sicer lahko območje kar ogradimo, spremenimo v rezervat in nanj obesimo napis: “Ideal, najbolj tragična sramota mesta.” Pa oprostite za cinizem.