Neodvisni za vsako ceno

Uslužbenca državne agencije, ki poskrbi za tiste, ki preminejo neopaženo, se odzoveta na klic stanovalcev bloka zaradi dlje trajajočega smradu, ki veje po hodnikih tihe stavbe. Za zaklenjenimi vrati, pričakovano, najdeta več tednov staro truplo, za katerega diskretno poskrbita. Prav tako za vse imetje in denar pokojnega, ki, v kolikor agencija ne najde pokojnikovih sorodnikov, postane last države.

Ne gre za izjemen dogodek. Tako odkrite smrti so dokaj običajne. In ne, v mislih nimam visoko tehnološko razvite in odnosno povsem odtujene Japonske, temveč evropsko državo blaginje - Švedsko.

Danes na Švedskem polovica ljudi živi samih, vsak četrti prebivalec umre sam in polovico vseh umetnih oploditev opravijo samske ženske. Švedska je postala družba posameznikov.

Zakaj prav Švedska? Leta 1972 je skupina švedskih politikov predstavila revolucionarno idejo, ki naj bi izboljšala življenja državljanov in je izhajala iz najbolj cenjene izmed vseh švedskih vrednot - neodvisnosti. Tako je nastal manifest Družina prihodnosti, katerega cilj je bil osvoboditi ženske od moških, najstnike od svojih staršev in ostarele od svojih odraslih otrok. Vsak član družbe naj bi postal samostojen in neodvisen. Tako naj bi se zaključilo obdobje zastarele družinske tradicije, ki narekuje skupno življenje in ki dela ljudi soodvisne. Finančno bogata država pa naj bi zagotovila ustrezne gospodarske in socialne pogoje za realizacijo tega pomembnega družbenega projekta.

Danes na Švedskem polovica ljudi živi samih, vsak četrti prebivalec umre sam in polovico vseh umetnih oploditev opravijo samske ženske. Švedska je postala družba posameznikov.

Res je precej težje živeti med in z ljudmi, se prilagajati, pogajati in podrejati, vendar pa ta soodvisnost prinaša večje zadovoljstvo.

Neodvisnost je ena temeljnih vrednot individualizma, ki je značilen za (post)moderne družbe. Na globalni ravni države delimo na tiste, ki so bolj zavezane tradiciji in skupnostnemu načinu življenja v obliki (razširjenih) družin, sorodniških ali vaških skupnosti, klanov in plemen, kjer so odnosi med ljudmi tesni in pogosti. In na države, ki so zavezane bolj (post)modernim vrednotam in individualizmu. Med prve sodijo države globalnega juga in vzhoda, med druge globalnega severa in zahoda. Seveda gre za grobo posploševanje, ki pa vendarle sledi ugotovitvam merjenja vrednot in raziskovanja načinov življenja na globalni ravni.

Kaj pravzaprav pomeni individualizem? To, da je posameznik svoboden in neodvisen. Ni se mu treba podrejati tradiciji, cerkvi, pričakovanjem družine in širše skupnosti. Posameznik je sam odgovoren za svoje življenje, za uspeh in neuspeh. V individualiziranih družbah posameznik zelo visoko vrednoti sebe in čas posveča samorealizaciji. Pomeni pa tudi odsotnost tesnih medsebojnih odnosov, ki zagotavljajo varno podporo, odsotnost družinske povezanosti, prijateljske mreže, ki nam pomaga, ko se v življenju zalomi. V individualizirani družbi tudi veselja in dobrega ne delimo z drugimi. Slovenci še vedno ne dosegamo skrajnega individualizma in se na osi tradicionalnosti-postmodernosti nahajamo nekje vmes. Na srečo.

Zygmunt Bauman, eden največjih sociologov zadnjega stoletja, je o družbah posameznikov, individualiziranih družbah, v katerih se ni potrebno prilagajati drugim in v katerih lahko slediš zgolj in samo sebi, dejal, da to niso srečne družbe. Res je precej težje živeti med in z ljudmi, se prilagajati, pogajati in podrejati, vendar pa ta soodvisnost prinaša večje zadovoljstvo. Glede uvodoma omenjene Švedske, družbe bogastva in blaginje, v kateri država navidezno poskrbi za vse, pa naslednje: država ne more zagotoviti skupnosti, pripadnosti in medsebojne povezanosti. To morajo narediti ljudje sami. Ljudje, vajeni neodvisnosti, pa to sposobnost pogajanja za sožitje z drugimi izgubijo. To je naporno in zahtevno delo, ki terja trud, prilagajanje in nenehno dogovarjanje. Nekako žalostno je dejstvo, da te neodvisnost oropa teh sposobnosti in s tem povezanosti z ljudmi. Zato, bolj kot si neodvisen, težje prekineš svojo neodvisnost in jo zamenjaš, z besedami velikega sociologa, z zelo prijetno soodvisnostjo.


Preberite še


Najbolj brano