Ukrepi pomagajo, obljube pa ne
Pred dvajsetimi leti sta življenje na severnem Primorskem v razmaku le nekaj dni pretresla kar dva uničujoča plazova, v Logu pod Mangartom in v Lokavcu pri Ajdovščini. Prvi je zahteval sedem življenj in uničil vas, v drugem je proti Lokavcu drselo skoraj milijon kubičnih metrov materiala. Tu k sreči ni prišlo do najhujšega, a ljudje so še nekaj let z zaskrbljenostjo pogledovali navzgor v brazdo sredi čavenskega pobočja, kjer se tla še do danes niso umirila. A izvedeni ukrepi ljudem vendarle zagotavljajo večjo varnost.
S plazečo nevarnostjo se že dve desetletji soočajo tudi v Šmihelu in na Gradišču nad Prvačino, sledovi moči narave so še vidni v Koseču, z drsečo brežino se znova ukvarjajo na Grahovem ob Bači. Manjši in večji usadi ter plazovi povzročajo težave tudi drugje na severnem Primorskem in v družbi drugih ujm zahtevajo ukrepanje, ukrepi pa milijone. Teh v zadnjih dveh desetletjih ni bilo nikoli dovolj. Če kaj, pa so se odločevalci lahko naučili, da predolgo odlašanje podaljša seznam ukrepov in zahteva še več denarja. In da je treba plazove reševati sistematično in ne z ad hoc rešitvami ter nerealnimi obljubami.
Če kaj, pa so se odločevalci lahko naučili, da predolgo odlašanje podaljša seznam ukrepov in zahteva še več denarja.
Zemeljski plazovi so po podatkih ministrstva za okolje in prostor v zadnjem desetletju v Sloveniji povzročili za 350 milijonov evrov škode. Ob ujmah, ki so še pustošile, in drugih prioritetah, je pravzaprav presenetljivo, da se je na večini večjih plazov na severnem Primorskem kar precej naredilo.
Država je za sanacijo plazu Stože v Logu pod Mangartom doslej zagotovila 26 milijonov evrov in opravila večino predvidenih del. Sanacija Slanega blata je pobrala že 15 milijonov evrov, potrebnih bo še skoraj enkrat toliko. Plaz v Koseču je saniran, na Grahovem pripravljajo ukrepe za sanacijo, nedokončani pa sta zgodbi v Šmihelu in na Gradišču nad Prvačino.
Ob pogledu na številke se morebiti postavlja vprašanje o smiselnosti početja, saj narave ni mogoče obvladati. A spomnimo na besede strokovnjaka za plazove, dr. Bojana Majesa, da bi bilo še bolj neodgovorno dogajanje zgolj opazovati in opisovati, ogrožene ljudi in kraje pa puščati v negotov osti, ali se bo zgodba ponovila.