Navadili so se življenja pod plazom

V teh dneh mineva 20 let od ponovnega sproženja plazu Slano blato. Država je za sanacijo porabila že 15 milijonov evrov, dokončanje bo stalo še enajst. Plaz ne miruje, a neposredne nevarnosti za prebivalce ni, meni stroka. Preprečiti pa je treba, da bi material s plazu prišel v struge Lokavščka, Hublja in Vipave, kar bi imelo širše posledice.

LOKAVEC > Leta 2000 je na Ajdovskem v treh mesecih padlo več kot 990 litrov dežja na kvadratni meter, kar je več kot 60 odstotkov običajne letne količine padavin. To pa je botrovalo, da se je 17. novembra nad Lokavcem znova sprožil plaz Slano blato. O njem že več kot 400 let govori ustno izročilo, prvi pa je o njem leta 1789 pisal naravoslovec in zdravnik Balthasar Hacquet.

Plaz je Lokavčanom in Ajdovcem zagrozil še večkrat. Med drugim leta 1902, ko je proti dolini drselo 300.000 kubičnih metrov zemlje. Sledila je večletna sanacija, tudi z gradnjo 18 kamnitih pregrad v hudourniku Grajšček, ki teče po pobočju.

Plaz ne miruje

Plaz Slano blato sicer ne miruje, a premiki so manjši, letno od tri do šest metrov, odvisno od padavin. Kot opozarja poveljnik CZ Ajdovščina Igor Benko, to ne pomeni, da se črn scenarij ne more ponoviti: “Zadnja leta smo imeli srečo, da ni bilo tako dolgotrajnih padavin kot v letu 2000. Zato tudi ne moremo z gotovostjo napovedati, kaj se kljub vsem izvedenim ukrepom lahko zgodi.”

V naslednjih desetletjih se je na plaz pozabilo. Do novembra 2000, ko se je znova sprožil. Proti dolini je drselo skoraj 900.000 kubičnih metrov materiala, ob tem so nastali blatni in drobirski tokovi, ki so po strugi Grajščka potovali skozi Lokavec. Plaz je ob neposredni nevarnosti za naselje pomenil tudi veliko nevarnost za infrastrukturo v dolini.

Za največje ukrepe deset let in deset milijonov

Država je Slano blato z zakonom uvrstila med plazove večjega obsega in do leta 2010, ko so bili zgrajeni največji objekti, za sanacijo plačala skoraj deset milijonov evrov. Med drugim so s plazu odpeljali 300.000 kubičnih metrov materiala, uredili sistem površinskega odvodnjavanja, zgradili dvanajst drenažnih vodnjakov, kamnito pregrado in usedalnik za ustavitev blatnega toka.

Igor Benko

CZ Ajdovščina

“Nekateri so predlagali, da bi na plazu postavili kolesarski poligon, drugi različne nasade, ena od idej pa je, da bi postavili manjše, do dvanajst metrov visoke vetrne elektrarne.”

“S površinsko odvodnjo na plazu in razširitvijo struge Grajščka se je zagotovilo varnost naselja, tako da danes neposredne nevarnosti za prebivalce ni. Še vedno pa obstaja nevarnost, da bi približno milijon kubičnih metrov nestabilnega materiala, ki je na območju Slanega blata, prišlo v struge Lokavščka, Hublja in reke Vipave. Ta bi posledično začela prej poplavljati. To se je v zgodovini že dogajalo, če bi do tega znova prišlo, bi bila škoda ogromna. Zato je treba na Slano blato gledati širše,” opozarja poveljnik ajdovske CZ Igor Benko.

Država je ocenila, da je ceneje, če se material zadržuje na plazu. A ukrepi stanejo. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor (MOP) je doslej v sanacijo vložila 15,3 milijona evrov, za dokončanje bo potrebnih še 11,5 milijona.

15,3

milijona evrov je doslej država porabila za sanacijo plazu Slano blato

11,5

milijona evrov bo še potrebnih za dokončanje

Dela še ni konec

Skrbeti bo treba tudi za vzdrževanje objektov, sicer se lahko ponovi zgodba iz prejšnjega desetletja, ko se je zaradi luknje v državnem proračunu to opustilo. Prišlo je do večjih premikov, ki so dodatno uničili sistem odvodnjavanja. MOP je v minulih treh letih na plazu izvedlo obsežna vzdrževalna dela, ki so stala 3,9 milijona. Letos je za nadaljevanje na voljo 2,3 milijona evrov. Po podatkih MOP na plazu trenutno urejajo povirni del Grajščka, s čimer bodo preprečili čezmerno zamakanje in erozijo, izpraznili in očistili bodo tudi vodnjake. Dela izvaja podjetje Hidrotehnik.

Stroka je izdelala tudi načrt nadaljnjih ukrepov. “V zgornjem delu plazu je predvidela tri dodatne vodnjake, dodatni objekti bodo potrebni tudi v srednjem in spodnjem delu, študija predvideva še ozelenitev in trajno zasaditev območja. Ker je zemlja na plazu brez hranljivih snovi, smo na nekaj testnih polj nasuli kompost iz organskega odpada s čistilne naprave. Rezultati so odlični, zato se z MOP pogovarjamo za dovoljenje za uporabo večje količine biokomposta za pokritje,” je pojasnil Benko.

Ljudje so se navadili

Domačini v Lokavcu so se na življenje pod plazom že navadili. “Ob dejstvu, da se je v sanacijo vložilo kar nekaj denarja, in ob ukrepih, ki so tudi po mnenju stroke učinkoviti, pretirane zaskrbljenosti ni več. Jasno pa je, da je treba sanacijo dokončati in poskrbeti za vzdrževanje objektov in rešiti tudi odprta vprašanja glede urejanja interventne ceste skozi vas. V Lokavcu pa se je na račun plazu rešilo nekaj drugih problemov. Prihodnje leto pričakujemo še prenovo glavne ceste do Ajdovščine, ki so jo med sanacijo poškodovali težki tovornjaki,” pravi predsednik KS Lokavec Angel Vidmar.

Priložnost za podjetniške ideje

S Slanim blatom so se v dveh desetletjih ukvarjali strokovnjaki z vsega sveta, ki ga radi imenujejo laboratorij v naravi. Tu so razvili in preizkusili številne tehnologije za učinkovitejše spopadanje s plazenjem tal. Ideje, kako bi še lahko izkoristili 20 hektarov veliko območje, so različne. “Nekateri so predlagali kolesarski poligon, drugi različne nasade, ena od idej pa je, da bi na plazu postavili manjše, do dvanajst metrov visoke vetrne elektrarne. Lokacija je primerna, saj ujame dovolj južnega vetra. Tudi temelje že imamo, uporabili bi lahko AB vodnjake. Taka elektrarna bi lahko oskrbovala objekte na plazu,” je dodal Benko.

---