Spomini so letos drugačni

Dan reformacije in dan spomina na mrtve sta vsako leto priložnost za samorefleksijo, prvi o vlogi slovenstva v domačem in širšem okolju, drugi pa o naši neizprosni minljivosti.

V letošnjih okoliščinah bosta praznika drugačna. Živeti moramo z ukrepi, ki naj bi pomagali zajeziti na pogled neustavljivo širjenje novega koronavirusa. Številke so iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče, na oddelkih intenzivne nege zmanjkuje prostora, zdravstveno osebje dela na robu zmogljivosti. Aktivno okuženih s covidom-19 je v Sloveniji več kot 20.000 ljudi, število smrtnih primerov se je včeraj približalo 290. Danes ga je morda že preseglo.

Je letos nujno, da ob 1. novembru drvimo na grobove in s cvetjem in kupi sveč dokazujemo, kako radi smo imeli svoje bližnje?

Omejitve, ki nam jih nalagajo vladni odloki, niso slovenska posebnost. Uvedle so jih številne okoliške in bolj oddaljene države. Nihče ne ve, kakšno ceno bomo plačali na koncu in kakšno bo globalno razdejanje, ki ga bo virus pustil za seboj. In ali nas ne bo, tako ali drugače, potegnil za nekaj desetletij ali še več nazaj ...

Kljub tragičnim številkam se mnogi še vedno ne zavedajo (ali nočejo zavedati), da z neupoštevanjem navodil epidemiologov v prvi vrsti škodijo sebi in vsem okoli sebe. To, da hodijo naokoli brez maske ali z masko pod brado, ni “frajersko”, ampak neodgovorno. Enako velja za druženja, na prostem in za štirimi zidovi. Drži, vsi skupaj smo naveličani stanja, ki ga do letos nismo poznali, marsikoga je virus spravil na rob preživetja, sobivanje za štirimi stenami je mnogim, ki tega niso vajeni, načelo psihično zdravje, nove in stare napetosti so še povečale nasilje ...

Vendar bo treba ta čas prebroditi. Tudi spomini bodo letos drugačni. Je nujno, da ravno ob 1. novembru množično drvimo na grobove in z dragimi cvetličnimi aranžmaji ter kupi sveč dokazujemo, kako radi smo imeli svoje bližnje? Ne, spominjamo se jih vsak dan, ob različnih priložnostih in ne nujno na pokopališču.

Predvsem letos naj pokopališča ne bodo kraji druženja in klepetanja s sorodniki in znanci, ki jih “že dolgo nismo videli”. Pokojni nam ne bodo zamerili, če jim bomo rože in sveče prinesli čez en mesec ali tri. Lahko pa bomo zamerili samim sebi, če se bomo po nepotrebnem izpostavili okužbi in zboleli. In tako še bolj obremenili že preobremenjeno zdravstvo.


Preberite še


Najbolj brano