Zeleni preboj iz Ankarana
Ne, to ni bilo športno tekmovanje med istrskimi občinami, katera bo prva sprejela občinski prostorski načrt, in vendar uspeh Ankarana, najmlajše občine v ligi, vzbuja nemajhne skomine pri starejših sosedah. Koper, Izola in Piran so še daleč od ciljne črte, pa čeprav že vrsto let delajo na oblikovanju najpomembnejšega prostorskega načrta, ki ga lahko ima posamezna občina. Ankarančani se, predvsem zaradi družbenega in političnega soglasja glede razvoja kraja, prvi veselijo. Vse želje, tudi omejevanje gradenj in spreminjanje stavbnih zemljišč v zelene površine, so postale dejstvo.
Če ne bi živeli v “koronačasu”, bi župan Gregor Strmčnik radost delil z vsemi, ki se želijo veseliti. Priredil bi tiskovno konferenco, krajane povabil na zbor in jim podrobno nanizal pretekle korake, ki so vodili do tokratne zmage. Opozoril bi, da je z enotnostjo in tudi dobrimi svetovalci možno izpolniti sanje o zaščiti narave, ki jih je z nekaj prijatelji kot mačjo prejo razpredal še v Jo-Jo klubu v 80. letih prejšnjega stoletja ter si med lokalnimi politiki prislužil naziv enfant terrible. Težaven mladenič je postal politik, ki se sooča z novimi “težavnimi mladeniči”. Z lastniki, ki na svojih zemljiščih še včeraj drago kupljenimi za gradnjo hiš, vil in stanovanj, ne bodo smeli graditi. In nedvomno ga čakajo težavne odškodninske tožbe. Ampak tistega, kar je pridigal in ga je nenazadnje pripeljalo na županski položaj, ni smel zavreči. Niti na račun strahu pred odškodninami.
Je višji blagor dobro opravičilo ali se bo v obliki odškodnin vrnil kot jo-jo? V trenutku, ko so zmagali principi, so to zaenkrat le nianse.
Ankaran je doslej edina istrska občina, ki je zemljo vzela gradbenim strojem in jo vrnila naravi. Drugje spreminjanja stavbnih površin v zelene ni zaslediti, saj se vsi bojijo odškodninskih tožb. Strmčnik pa je nastopil kot Mojzes, s katerim se je tudi identificiral na eni od javnih obravnav, ter Ankaran vzel kot tabulo raso - nenapisan list papirja, na katerega je lahko brez vpliva preteklosti zapisal vizijo trajnostnega, zelenega razvoja. Kot deset Božjih zapovedi je občinski prostorski načrt zradiral vse predhodne prostorske akte, pisane še v času koprske občine, in z njimi tudi nekatere lastniške pravice. Je storil komu krivico? Seveda je. Je višji blagor in javni interes dobro opravičilo ali se bo v obliki odškodnin vrnil kot jo-jo? V trenutku, ko so zmagali principi, so to zaenkrat le malenkosti.