Vojska čez prvo oviro na poti do nove opreme

Državni zbor je s 35 glasovi za in 47 proti zavrnil predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o 780 milijonih evrov naložb v Slovensko vojsko. Da bi se v naslednji fazi izognila zakonodajnemu referendumu, je vlada že sprejela sklep, da gre za vprašanje, o katerem po ustavi referendum ni dopusten. Takšno ugotovitev je predlagala tudi poslancem.

Vlada je v DZ že poslala sklep, s katerim bi prepovedala morebitni zakonodajni referendum o naložbah v vojski. Foto: STA
Vlada je v DZ že poslala sklep, s katerim bi prepovedala morebitni zakonodajni referendum o naložbah v vojski. Foto: STA

LJUBLJANA > Državni zbor zaradi predloga za posvetovalni referendum septembra še ni sprejel zakona, ki predvideva 780-milijonsko investicijo v Slovensko vojsko med letoma 2021 in 2026. Danes, ko so koalicijski poslanci zavrnili posvetovalni referendum, je ta ovira odpadla, vlada pa se je že pripravila tudi na naslednjo.

Kaj ima prednost?

Če bo Levica, kot je napovedala, po potrditvi zakona zahtevala zakonodajni referendum, je vlada že sprejela in v državni zbor poslala sklep, da ta ni dopusten. Po oceni vlade gre pri zakonu o investicijah v Slovenski vojski za zakon, ki se nanaša na nujne ukrepe za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odpravo posledic naravnih nesreč. Po 90. členu ustave zakonodajnega referenduma o takšnih zakonih ni dopustno razpisati. V Levci, LMŠ, SD in SAB napovedujejo, da bodo takšno morebitno odločitev izpodbujali na ustavnem sodišču.

Luka Mesec, Levica

“Čas za tako investicijo bi bil težko izbran slabše.”

V opoziciji so danes pred odločanjem o posvetovalnem referendumu spraševali predvsem, kaj je prioriteta ta trenutek. Luka Mesec (Levica) je prepričan, da koalicija nasprotuje posvetovalnemu referendumu - njegov izid za odločanje poslancev ne bi bil zavezujoč -, ker v sedanjih okoliščinah investicij v vojsko ne bi znala utemeljiti pred ljudmi. “Čas za tako investicijo bi bil težko izbran slabše. O njej se pogovarjamo v okoliščinah, ko je država zaprta, ko kljub temu da ni razglašeno, vlada izredno stanje, življenje ljudi je zreducirano kot med vojno, živimo v karanteni in v prvi policijski uri po skoraj 80 letih. Vsak 40. državljan je okužen, v zdravstvu zvonijo vsi alarmi, a vi, vlada, medtem 'forsirate' nabavo za 780 milijonov evrov orožja,” meni Mesec. V SD, SAB in LMŠ so pojasnjevali, da se potreb vojske sicer zavedajo, a da je covid predrugačil prioritete države, država pa zdaj ni vojaško, ampak zdravstveno in socialno ogrožena.

Ogrožena pa je tudi demokracija, so prepričani v omenjenih opozicijskih strankah. Spomladi, ob sprejemanju prvega paketa ukrepov za blažitev posledic epidemije, je državni zbor spremenil referendumsko zakonodajo s ciljem, da morebitne zahteve za referendum ne bi preprečevale uveljavitve nujno potrebnih zakonov za ukrepanje ob epidemiji. Zdaj pa vlada po njihovem to izkorišča tudi za zakon o investicijah v vojski, ki s preprečevanjem epidemije nima opravka.

Uroš Lampret, ministrstvo za obrambo

“Stališče, da trenutno ni pravi čas za tak zakon, nas vrača desetletje nazaj.”

Spremenjeno varnostno okolje terja pripravljenost

Po zakonu bi bile naložbe v vojsko razporejene med letoma 2021 in 2026. Večji del denarja bi šel za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. Vojska bi dobila novo transportno letalo in dva transportna helikopterja, ki bi služila tudi za civilne namene, denimo reševanje v gorah.

Vojska bo s tem denarjem posodobila in nadgradila zastarelo opremo ter vzpostavila vojaške zmogljivosti, ki jih od nje pričakuje tudi zveza Nato. Vlada posvetovalnega referenduma ne podpira, saj meni da je namen referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi in z mednarodno sprejetimi obveznostmi Slovenije, je stališče vlade povzel državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret. “Stališče, da trenutno ni pravi čas za tak zakon, nas vrača desetletje nazaj, v obdobje po letu 2008, ko je Slovenska vojska nosila največje breme stabilizacije javnih financ in jo je takšno stališče pripeljalo na rob preživetja,” je opozoril. Spremenjeno varnostno okolje zahteva večjo pripravljenost in odzivnost celotnega obrambnega sistema, vztrajajo na vladi. Brez investicij se Slovenska vojska ne more odzivati na vse varnostne izzive.


Najbolj brano