Po letu 2042 več ljudi v pokoju kot v službi

Politiki že več let obljubljajo ustanovitev demografskega sklada, kamor bi se stekal dobiček iz upravljanja državnih naložb z namenom, da bi čez leta, ko bo število upokojencev celo preseglo število zavarovancev, iz njega črpali denar za plačevanje pokojnin. Zdaj sta na mizi dva predloga, vladni in opozicijski, ki sta ga pripravili SD in SAB. Ta bo v torek verjetno že končal zakonodajno pot.

LJUBLJANA > Poslanci so včeraj opravili prvo branje predloga zakona o slovenskih demografskih rezervah, ki so ga pripravili v SD in SAB. V vrsti pa čaka še vladni predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu. Bistvena razlika med obema je, da bi v SD in SAB na demografski sklad prenesli le donose državnih naložb, ne pa tudi njihovega upravljanja, vlada pa bi skladu zaupala tudi upravljanje z deleži, ki jih ima država v različnih podjetjih.

Denar bi 20 let zbirali in plemenitili

Predlog SD in SAB predvideva, da bi se Kapitalska družba (KAD) preoblikovala v Slovenske demografske rezerve. V Slovenske demografske rezerve bi se stekal denar od državnih naložb, torej dividende, kupnine v primeru prodaje državnih deležev v podjetjih, dodatni vir pa bi bila tudi dva odstotka letnih prihodkov od trošarin in 30 odstotkov prihodkov od koncesnin za izkoriščanje vodnih virov.

81

odstotkov pokojnin je bilo lani plačanih s socialnimi prispevki

Po ustanovitvi demografskih rezerv bi se te najprej 20 let polnile in plemenitile svoj denar na domačih in svetovnih kapitalskih trgih. Po letu 2040 bi začele nakazovati denar v pokojninsko blagajno. Predlagatelji zakona obetajo, da bi iz tega sklada pokrili vsaj 15 odstotkov primanjkljaja v pokojninski blagajni. Če bi bil letni donos portfelja 2,5-odstoten, bi v začetku ta sklad pokojninski blagajni nakazal 408 milijonov evrov letno, okoli leta 2055 pa skoraj 519 milijonov evrov.

Včerajšnja prva obravnava v državnem zboru ne obeta, da bodo poslanci v torek ta predlog ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo. V vladni koaliciji ga ne podpirajo. S tem se bo najverjetneje končala njegova zakonodajna pot. Poslanci bodo nato lahko začeli z obravnavo vladnega predloga o nacionalne demografskem skladu, ki bi z državnimi naložbami tudi upravljal.

SD in SAB bi na demografski sklad prenesli le donose državnih naložb, ne pa njihovega upravljanja.

Po vladnem predlogu bi denar rabili že sproti

Po predlogu vlade bi se v Nacionalni demografski sklad preoblikoval Slovenski državni holding (SDH), vanj bi prenesli še večino naložb države in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), pripojili pa bi mu še KAD, tako imenovano slabo banko (DUTB), družbo Slovenski državni gozdovi, Holding Kobilarna Lipica in Družbo za svetovanje in upravljanje (DSU).

Sklad, ki ga predlaga vlada, bi del zbranega denarja porabljal sproti. Letno bi nakazoval v pokojninsko blagajno 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov kupnin od morebitne prodaje naložb, sofinanciral gradnjo domov za starejše (deset odstotkov dividend) in plačeval za ukrepe družinske politike (deset odstotkov dividend). Preostali denar (40 odstotkov prejetih dividend in 60 odstotkov kupnin od prodaje naložb) bi šel za polnjenje sklada. “Pri akumulaciji ne gre za klasično akumulacijo sredstev na način, kjer bi se določeno število let vsa sredstva akumulirala in povečevala premoženje sklada, nato pa bi se ta sredstva sprostila. Tak način akumulacije bi bil namreč krivičen do sedanje generacije upokojencev, ki od sklada v obdobju akumulacije ne bi imela nič koristi,” menijo na vladi.

Milijarda evrov iz proračuna

Kateri koli predlog bo dobil podporo poslancev in kakor koli ga bodo v parlamentarnem postopku še spremenili, demografskih sklad ne bo rešil vseh težav slovenskega pokojninskega sistema. V njem zbrani denar bo nadomestil le manjši del zneska, ki ga zdaj za pokojnine plačuje državni proračun. Za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema bo potrebna korenita pokojninska reforma, je med včerajšnjo obravnavo predloga SD in SAB poudarilo več poslancev.

Leta 2019 so prispevki zavarovancev zagotovili 81 odstotkov denarja za izplačilo pokojnin. Država je neposredno iz proračuna dodala še skoraj milijardo, KAD pa prispeva 50 milijonov. Proračunsko nakazilo v pokojninsko blagajno je bilo lani najnižje v zadnjih 15 letih. Pred tem je vedno preseglo milijardo, leta 2013, ko je bila gospodarska kriza najhujša in brezposelnost visoka, je preseglo 1,6 milijarde evrov.

Škarje bodo zaradi povečevanja števila upokojencev in zniževanja števila delovno aktivnega prebivalstva v prihodnjih desetletjih vedno bolj odprte. Med leti 2042 in 2066 naj bi število upokojencev presegalo število zavarovancev. Vrh naj bi dosegli leta 2053, ko bo prispevke za enega upokojenca plačevalo o,94 zavarovanca. Lani je bilo razmerje med upokojenci in zavarovanci 1,55.

---