Kaj so delali pa od konca maja?

Če nas bo res znova doletela ustavitev javnega življenja, kot predlaga stroka, bo to drag, neprijeten, a bržčas edini učinkovit ukrep za omejitev širitve virusa. V nemajhni meri si ga bomo lahko pripisali tudi državljani, ki smo jo v prvi rundi razmeroma dobro odnesli in smo napačno sklepali, da smo z virusom opravili. Nismo. Bi se pa popolni zapori nemara lahko izognili, če bi se iz prvega vala kaj naučili. Predvsem vlada.

Ob spomladanskem koronavalu je bila vlada v javnosti vendarle deležna nekaj upravičenega razumevanja. Tisto so bile pač razmere, na katere se nihče ni mogel pripraviti ali jih naštudirati iz knjig.

Kaj sta od maja do oktobra počela Simona Kustec in Tomaž Gantar, kaj je počela vlada? Vtis je, da ne prav veliko - vsaj koristnega ne.

Zdaj je drugače. Od konca maja, ko smo spet kolikor toliko normalno zaživeli, so minili meseci in državljani smemo od države z vso pravico pričakovati, da sistem ne bo klecnil, ko bo šlo zares. A se je zgodilo natanko to: šolski sistem je pokleknil ob prvem navalu na strežnike, zdravstveni sistem pa je pred kolapsom. 1500 novookuženih v enem dnevu pomeni, da gre prekleto zares, opozorila, da se bodo morali kmalu zdravniki odločati, koga zdraviti in koga prepustiti usodi, so zlovešča.

Zato je tu vprašanje: kaj so počeli od maja do oktobra? Kaj je počela Simona Kustec, kaj je počel Tomaž Gantar, kaj je počela vlada? Po strmo naraščajočem številu okuženih je videti, da ne prav veliko - vsaj koristnega ne. No, razen da so serijsko menjavali šefe na policiji in podobno. Koristno, ni kaj.

Vtis je, da sta se ministra Simona Kustec in Tomaž Gantar pokrila čez glavo in upala, da nas bo vse skupaj obšlo. In če je šolska ministrica še zmogla toliko odgovornosti, da je v torek stopila pred javnost in pokomentirala polom, za katerega je objektivno (so)odgovorna, ni bilo zdravstvenega ministra nikjer. V minulih dneh je objavil nekaj bolj ali manj brezzveznih tvitov in to je bilo to. Pri komuniciranju zaostrenih vladnih ukrepov ga ni bilo - pa bi moral biti. Kot dolgoletni politik in ob tem še zdravnik bi moral prevzeti odgovornost in ukrepe utemeljevati, ne pa, da je to počel policijski minister. Menda je bil Gantar na bolniški, kar gre razumeti, a hkrati velja, da je dandanes s pomočjo tehnologije mogoče na kratko stvari pokomentirati tudi na daljavo. Gantarjev današnji nastop njegovega in vladnega komunikacijskega debakla ne zmanjšuje. Kot ne zvišuje zaupanja javnosti v to, da vlada obvladuje razmere. Prav zaupanje je žal v tem trenutku edino, kar vlada potrebuje.

---

---