Stres, da te strese

Nedavni televizijski prispevek ene od slovenskih znanstvenih oddaj je predstavil raziskovano delo na univerzi v Koloradu, s katerim želijo razviti cepivo za učinkovitejše soočanje s stresom. Osnova cepiva je bakterija, ki se nahaja v zemlji in deluje protistresno.

Raziskovalci so še posebej zainteresirani za zdravljenje post-travmatskih motenj ameriških vojnih veteranov, seveda pa bi cepivo proti stresu, ki na ravni prvih preizkusov deluje tudi preventivno, lahko s pridom uporabljali tudi običajni ljudje. Končni cilj raziskave je nevtralizacija stresa, psihofizičnega odziva, ki ga je človek evolucijsko razvil zaradi preživetja. Kot se rado zgodi, smo tudi tokrat zgrešili bistvo. Namesto da bi prenehali s sprožanjem vojnih spopadov, v katerih smo poraženci vsi, ljudi napotili v naravo, ki je očitno naravni habitus protistresne bakterije Vaka, in se večkrat vprašali, zakaj so sodobni ljudje v kroničnem stresu, spodbujamo iskanje cepiva, s pomočjo katerega bomo lahko še naprej živeli stresno, le da se tega morda ne bomo zavedali.

Vir stresa za nas same in naše otroke je popoldansko divjanje med aktivnostmi in vadbami. Otroci so v šoli pogosto pod stresom zaradi nerealnih pričakovanj staršev, včasih pa tudi lastnih.

Stres je, tako beremo, epidemija 21. stoletja, sodobni način življenja zahodnih družb, vseobsegajoči fenomen. O stresu najdemo številne strokovne in samoizpovedne knjige od stresa izgorelih posameznikov med kuharji, menedžerji, bankirji in oglaševalci, ki se jim je uspelo izviti iz klešč uničujočega sovraga, sedaj pa nam v pomoč nudijo osebne napotke, kako naj ravnamo, da se tudi sami ne bomo znašli kot kupček pepela, izgoreli od pretiranega stresa. Evolucijsko gledano je stres biološka zaščita, ki nas pripravi na boj ali beg pred nevarnostjo. Na preživetje, torej. Koliko stresa je še smiselnega in kdaj stres povzroči nasprotni učinek od evolucijsko zastavljenega - obolevnost in morda prezgodnjo smrt? Je stres resnično neizbežen? Kako so stres doživljale moja babica in njene sestre, ki so vse dočakale izjemno visoko starost kljub dvema svetovnima vojnama, pogosti lakoti, vsesplošni bedi, pomanjkanju in zgaranosti? Ne babice ne drugih sorodnic res nikoli nisem slišala govoriti o stresu, četudi so vzgajale cele čete otrok in se pogosto s skrajno iznajdljivostjo dokopale do dnevnega obroka. So bile predhodne generacije bolj odporne na stres? So ga zgolj drugače doživljale?

Znana slovenska psihiatrinja je kot odgovor na (še) eno knjigo o stresu dejala, da pri posamezniku, ki ima moč vpliva na svoje življenje in možnost izbire, ni moč govoriti o pravem stresu. Ločiti je torej treba med nekom, ki je že dolgo iskalec zaposlitve, ima kronično bolezen, invalidnost, slabe socialne in ekonomske okoliščine, in nekom, ki ima znanje, resurse, kulturni, ekonomski in socialni kapital. Pri slednjih ne gre za pravi stres. Pa je to res? Kako družba vpliva na naša življenja, doživljanja in delovanja. Kdaj smo pristali v stanju vseprisotnega stresa in zakaj?

Eden od razlogov je krčenje časa, h kateremu je pripomogla nova tehnologija. Že elektronska pošta je drastično spremenila ritem komuniciranja in dela. Če je prej pismo z naročilom do naslovnika potovalo dan ali dva in odgovor prav toliko časa v drugo smer, se z elektronskim poslovanjem naročilo, zahteva, povpraševanje in znak za akcijo sprožijo v nekaj minutah ali urah. Nihče od nas, vpetih v takšno komunikacijo, ne zna več počakati, odgovor mora prileteti čim prej, takoj. Prav tako storitev.

Stres povzroča kapitalistična miselnost učinkovite izrabe časa, ki se je vtihotapila tudi v našo zasebnost in prostočasje. Namesto da bi vikende in počitnice preživeli ležerno doma, v rutini svojega doma, morda na kakšnem manjšem obisku ali ob družinskih opravilih in se tako spočili, umirili, vsi kot nori načrtujemo potovanja, izlete in zabave in si natrpamo vsako prosto urico prostega dne. Ni dovolj več zgolj biti. Prosti čas moramo izkoristit in to do konca. Izkoristiti, zakaj?

Potrošništvo nas je napeljalo, da živimo prek meja finančnih zmožnosti. In to je stresno. Da si lahko privošči več, marsikdo opravlja dve ali več služb ali dela nadure. Potrošniki vzamejo kredit za počitnice, dražji avto, motor, novo pohištvo, celo obleko in številne druge ne nujne in nepotrebne reči. Potrošniško vedenje se je spremenilo ob vstopu v novi družbeni red, kjer je navidezna izbira neizmerna in potrebe rastejo sorazmerno z reklamo in nezadovoljstvom. Pred tem si šel na dopust k sorodnikom ali tako daleč in za tako dolgo, kot si si lahko dejansko privoščil. Podobno je bilo z drugimi dobrinami. Kredit se je vzelo kvečjemu za reševanje stanovanjskega problema.

Vir stresa za nas same in naše otroke je popoldansko divjanje med aktivnostmi in vadbami. Otroci so v šoli pogosto pod stresom zaradi nerealnih pričakovanj staršev, včasih pa tudi lastnih. Večina otrok, tako kot odraslih, je povprečnih, kar pomeni v jeziku ocen - trojko. Toda to ni dovolj, mnogi starši so skladno z otrokosrediščno doktrino prepričani, da so njihovi otroci nič manj kot izjemni. Tudi šole so v lovu na talentirane in izjemne otroke. (Pre)visoka pričakovanja pa vemo, znajo spraviti v stres. Tudi odraslim ni nič lažje, sodobni mediji zahtevajo popolnost: na FB profilu in Instagramu moraš prikazovati najlepšo in najboljšo (četudi lažno) različico sebe in svoje družine - ki je srečna, zadovoljna, ki se neizmerno zabava in uživa … in to ves čas. O stresu na delovnem mestu ne bomo izgubljali besed. Dobiček je seveda na prvem mestu.

Če ne bomo korenito spremenili naših vrednot in načina življenja, bo res potrebna uvedba obveznega cepljenja proti stresu, da bomo kot posamezniki in družba preživeli. Preživeli. Kakovost življenja pa je že druga reč.

Mateja Sedmak , sociologinja


Preberite še


Najbolj brano