“Komunala dela v imenu in za račun občine”

Od septembra 2017 z izolskimi občinskimi neprofitnimi stanovanji in poslovnimi prostori upravlja javno podjetje Komunala. Ker se je vmes spremenila zakonodaja, nekateri menijo, da to ni več zakonito, kar v Komunali in občinski upravi odločno zavračajo. Na ministrstvu za javno upravo pa navajajo, da so kot upravljalci občinskih nepremičnin poslej predvideni javni skladi.

Izolska neprofitna stanovanja in poslovni prostori so v lasti 
občine, z njimi pa upravlja Komunala.   Foto: Mirjana Cerin
Izolska neprofitna stanovanja in poslovni prostori so v lasti občine, z njimi pa upravlja Komunala.  Foto: Mirjana Cerin

IZOLA > “Od uveljavitve Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti marca 2018 ni več pravne podlage, ki je samoupravnim lokalnim skupnostim (občinam, op. a.) omogočala, da premoženje v svoji lasti dajo v upravljanje javnim podjetjem,” utemeljujejo na ministrstvu za javno upravo.

Zakaj je za upravljanje primeren sklad

Kot pojasnjujejo, omenjen zakon velja za vse že od začetka. Občine so bile “dolžne v primernem času prilagoditi razmerja tudi na področju določanja upravljalcev in s tem poskrbeti za zakonito ravnanje v delu, ki se nanaša na določanje upravljalca s stvarnim premoženjem v njihovi lasti”.

Kako imajo to urejeno v sosednjih občinah?

V Mestni občini Koper z nekaj več kot 500 občinskimi stanovanji razpolaga Javni stanovanjski sklad in je tudi njihov lastnik, poslovne prostore pa ima v lasti občina in z njimi upravlja. V piranski občini tako s stanovanji kot poslovnimi prostori v zadnjih letih upravlja občina, vendar z delom poslovnih prostorov upravlja tudi javno komunalno podjetje Okolje Piran.

Nadzor nad poslovanjem občine izvaja nadzorni odbor, ki opravlja tudi nadzor nad ravnanjem z njenim premoženjem. Če gre za nepravilno in nesmotrno poslovanje občine, kar vključuje ravnanje s stvarnim premoženjem, pa lahko postopke poslovanja revidira računsko sodišče.

“Iz predpisov je razvidno, da je - pravno - organizacijska oblika, predvidena kot primerna za upravljanje nepremičnin ustanovitelja, javni sklad,” sklenejo na ministrstvu in se sklicujejo na zakon o javnih skladih.

Gre za navzkrižje zakonov?

V Izoli pa zatrjujejo, da je občina Komunali “podelila pooblastila gospodarjenja z določenim premoženjem lokalne skupnosti”. Premoženje v tem primeru predstavljajo stanovanja in poslovni prostori, občina in Komunala sta razmerje pogodbeno uredili in, kot zagotavljata, upoštevali dva zakona, o javnem naročanju in o lokalni samoupravi, ter obligacijsko pravo.

“S tem občina pooblašča javno podjetje, da izvaja določene naloge in opravlja nekatere storitve iz izvirnih pristojnosti lokalne skupnosti v imenu in za račun občine,” poudarjata župan Danilo Markočič in direktor Komunale Denis Bele.

V praksi se je to izkazalo za učinkovito, Komunala za občino opravlja številne druge naloge. Kot cilje prenosa gospodarjenja na Komunalo pa omenjajo dosledno preverjanje upravičenosti do neprofitnega najema (tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev, zaračunajo tržno najemnino in v enem letu so tako pridobili 25.000 evrov), učinkovit nadzor nad neplačniki, vlaganje glavnine prihodkov od najemnin v vzdrževanje, obnovo in večanje stanovanjskega fonda pa tudi čim večjo zasedenost poslovnih prostorov.

Občina ima nadzor nad delom Komunale, vse aktivnosti glede upravljanja nepremičnin potrjuje občinski svet, in ima tudi možnost vpogleda v vse, kar je povezano z upravljanjem nepremičnin.


Najbolj brano