Kako deluje propagandni stroj

Vsak novinar ali novinarka, ki opravlja ta poklic, mora poznati temeljna pravila, ki ga/jo zavezujejo do javnosti. Novinarstvo deluje v javnem interesu, vsaka objava, ki temu načelu ne sledi, enostavno ni novinarstvo. Novinarski kodeksi med temeljna načela nalagajo novinarjem, da preverijo točnost zbranih informacij in se izogibajo napakam. Če do napak pride, je dolžnost novinarja, da to prizna in to napako popravi. Ko novinarji v svojih prispevkih objavijo hude obtožbe, morajo pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo.

To so temeljni postulati novinarstva, njihova ustava, ki predstavlja “pogodbo” med novinarji in javnostjo, v interesu katere delujejo. Če novinarji tega ne počnejo, če sistematično kršijo ta določila, če lažejo zaradi političnih ali ekonomskih interesov, so poteptali to temeljno zavezo in se spremenili v propagandne podložnike nekoga ali nečesa, ki jim plačuje za to početje.

Novinarstvo deluje v javnem interesu, vsaka objava, ki temu načelu ne sledi, enostavno ni novinarstvo.

V našem medijskem prostoru se besedi medij in novinar podeljujeta institucijam in posameznikom, ki to niso. Imamo propagandna glasila, ki sploh ne skrivajo, komu služijo. Imamo novinarje, ki si “novinarstvo” predstavljajo kot zagovorništvo ene stranke ali pa enega politika. Ironija je, da si v našem prostoru prav takšni lastijo pravico, da se oglašujejo z zlorabo pojma resnice. Narobe svet. Tisti, ki najbolj lažejo, zavajajo in uporabljajo svojo propagandno dejavnost za diskreditacijo drugače mislečih, trdijo, da delujejo v službi resnice. Ko pa se koleščki v propagandnem stroju zataknejo, ko ves sistem začne škripati od teže izrečenih in zapisanih laži, potem sledi nekaj, za kar lažnivci mislijo, da je opravičilo.

V samo enem opravičilu je navedenih sedem podjetij, enajst posameznikov in ostalih prizadetih, ki jih je samo en lažnivi prispevek prizadel. Propagandni kolešček se prizadetim opravičuje, ker je bilo v tem, kar je objavil, veliko netočnih (beri lažnih) in neresničnih (beri lažnih) informacij, ki naj bi jih kolešček dobil s strani uredništva ob nalogi (beri ukazu), da napiše članek na to temo.

Uredništvo je temo določilo na podlagi anonimke (ki lahko obstaja ali pa tudi ne), kolešček pa ni imel časa, da preveri te informacije in pridobi mnenje tistih, ki jih je diskreditiral.

Vse zapisano dokazuje, da taisti kolešček pojma nima, kaj je novinarstvo, sanja se mu ne, kaj je njegova dolžnost in odgovornost, naenkrat pa se je znašel v situaciji, da je bil javno soočen s tem, da tisto, kar objavlja, ni resnica (četudi mu nadrejeni zatrjujejo, da je), ampak prozorna, brutalna, neumna laž.

Vsi tisti (in ni vas malo), ki ste bili tarče propagandnega stroja, se morate zavedati, da laž deluje toliko časa, dokler se nekdo ne postavi po robu in reče: dovolj je! Strah napadenih je mogoče razumeti. Ampak propagandni stroj je ustvarjen z namenom, da seje strah. Ustvarjen je, da utiša vsak poskus upora. Da ti z lažjo zamaši usta, da ne moreš govoriti. Obstoj virusa je dejstvo, ki ga moramo znati razumeti. Država, ki zaupa svojim državljanom in jih spoštuje, z njimi komunicira na spoštljiv način. Verjame, da so sposobni delovati kot posamezniki v interesu celotne družbe. Država, ki laže in pandemijo izkorišča kot masko za to, da se ne vidi, kako nas ropa vseh pravic, pa s svojimi državljani komunicira, kot da bi bili vsi bebavi. Ni šlo, ne gre in ne bo šlo.


Preberite še


Najbolj brano