Kako so v Dekanih plesali in peli

Kako se je nekoč v Dekanih živelo, predvsem pa kako se je plesalo in pelo. O tem pripoveduje nova znanstvena monografija, pri kateri sta moči združila dialektologinja dr. Suzana Todorović in varuh istrske glasbene dediščine Marino Kranjac.

DEKANI > Knjiga Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico temelji na zapiskih tako imenovane (tretje) Orlove ekipe, ki je med 15. septembrom in 25. oktobrom leta 1949 pod okriljem Slovenskega etnografskega muzeja raziskovala način življenja na širšem območju Dekanov. V 14-članski ekipi je sodeloval tudi Radoslav Hrovatin, zadolžen za dokumentiranje tradicijske glasbe in plesa. Dragoceno gradivo, ki ga je zbral, je do danes ostalo neurejeno in neobjavljeno v integralni obliki. Marino Kranjac si je že pred desetletjem skupaj z Dariom Marušićem prizadeval, da bi ga spravil v knjižno objavo. Zamisel mu je naposled uspelo udejanjiti v sodelovanju z dialektologinjo Suzano Todorović, ki je leta 2016 že raziskovala dekanski oziroma “pisjanski” narečni govor in je lahko delo oplemenitila tudi z dialektološko analizo dekanske govorice nekoč in danes, tudi s pomočjo zapisov največjega slovenskega dialektologa Tineta Logarja, ki je v Dekanih raziskoval leta 1955.

Marino Kranjac

glasbenik

“Danes redkokdo še ve, o čem govori sicer zelo priljubljena pesem Dajte, dajte. Govori o običaju, ko so na porokah v nekem trenutku rekli, 'homo hitat na kolač'. Kolač je bil okrogel, z luknjo na sredini, v katero so metali denar za pomoč mladi družini.”

Mazurka, oberštajer, mafrina ...

“Kar zadeva glasbo, je iz gradiva Orlove ekipe dr. Mirko Ramovš v svojih knjigah pod naslovom Polka je ukazana objavil nekaj istrskih plesnih viž, ne pa vseh. Zdaj je to gradivo prvič v celoti objavljeno,” je zadovoljen Kranjac. Gre za 73 pesmi s pripadajočimi melodijami, 14 plesnih melodij ali viž in tri inštrumentalne zapise.

“Med njimi so ena mazurka, en oberštajer, ena mafrina, ena špic polka in en nepopolno objavljen dopaši, ki smo ga 'rekonstruirali'. Pesmi so večinoma splošno znane slovenske, nekatere, kot je denimo Dekanske devojčice, pa so zelo lokalnega značaja,” pojasni Kranjac in izpostavi še nekaj zanimivosti, ki so jih tedanjim raziskovalcem povedali domačini. Denimo to, da so si v času pusta v Ospu izdelovali glinene piščali. Zanimivi so tudi podatki o tem, kako so potekale svatbe: “Danes redkokdo še ve, o čem govori sicer zelo priljubljena pesem Dajte, dajte. Govori o običaju, ko so na porokah v nekem trenutku rekli, 'homo hitat na kolač'. Kolač je bil okrogel, z luknjo na sredini, v katero so metali denar za pomoč mladi družini,” razloži Kranjac.

Večkrat sta se sprla “kot stara zakonca”

Nekatere izmed davno zabeleženih in naposled objavljenih viž je Kranjac skupaj z glasbenima sopotnikoma iz zasedbe Vruja Gorastom Radojevičem in Gabrijelom Križmanom tudi zaigral in zapel na sobotni predstavitvi knjige v dekanskem zadružnem domu.

Skupaj s Suzano Todorović je krajanom razložil, da sta se kar s težavo prebijala skozi obsežno gradivo. Pri tem sta se “večkrat sprla kot stara zakonca”, je bila slikovita dialektologinja. Kljub njegovi začetni zamisli, da bi knjiga izšla na samo stotih straneh in da bi jo po eni izmed viž naslovili Trarara, pompompom, je na koncu obveljala njena: tako dragocena kulturna dediščina si zasluži objavo v obliki znanstvene monografije. Med urejanjem gradiva sta naletela tudi na kakšno cvetko, ki se je leta 1949 pripetila pretežno ljubljanskim raziskovalcem. “Tako je raziskovalec, ki domačina očitno ni dobro razumel, zapisal, da izraz trapa najbrž izhaja iz besede trapast. Mi pa seveda vemo, da trapa pomeni žganje,” je povedala Susana Todorović.

Knjiga v vsak dekanski dom, sledijo Marezige

Monografija je izšla v sozaložništvu Krajevne skupnosti Dekani, Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in založbe Libris. “Ne vem, ali se lahko kateri slovenski kraj pohvali s tako izjemnim delom,” je poudarila Ingrid Celestina iz Librisa. S pohvalami sta izid knjige v soboto poleg podžupanje Jasne Softić pospremila tudi recenzent monografije dr. Svanibor Pettan s Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Tjaša Jakob z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Predsednica KS Dekani Ingrid Kocjančič pa je prijetno presenetila z odločitvijo, da bo krajevna skupnost priskrbela po en izvod knjige za prav vsako hišno številko v Dekanih.

“Ne jaz ne Marino nisva odtod, a se nama je zdelo prav, da nekaj pustiva temu kraju,” je poudarila Suzana Todorović in napovedala, da bosta še sodelovala. Že čez kakšno leto nameravata na podoben način urediti gradivo iz raziskave, ki jo je Orlova ekipa leta 1950 opravila v Marezigah.

---