Kot tok zavesti tigrovskega gibanja

Včeraj so v Peterlinovi dvorani v Trstu podelili nagrado literarnega natečaja, ki sta ga razpisali založba Mladika in Slovenska prosveta. Prejel jo je Dušan Jelinčič za besedilo Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca.

Dušanu Jelinčiču je nagrado včeraj v Peterlinovi dvorani izročila 
Nadia Roncelli, urednica založbe Mladika. Foto: FotoDamj@n
Dušanu Jelinčiču je nagrado včeraj v Peterlinovi dvorani izročila Nadia Roncelli, urednica založbe Mladika. Foto: FotoDamj@n

TRST > Natečaj so razpisali ob 100. obletnici požiga Narodnega doma in 90. obletnici ustrelitve bazoviških junakov za roman ali povest na tematiko življenja primorskih Slovencev pod fašističnim preganjanjem med obema vojnama. Žirija je presodila, da se je s Šepetom nevidnega morja, dvanajst tablet svinca najbolje odrezal Dušan Jelinčič. Na natečaj je prispelo sedem del, Jelinčič je bil edini zamejski Slovenec med pošiljatelji. Druga besedila so prišla iz Slovenije, avtorji pa so se v njih lotili zanimivih tem, denimo delovanja primorskih Slovencev v Prekmurju in usode Ivana Rudolfa v Afriki, je dejal predsednik Slovenske prosvete Marij Maver in pojasnil, da drugi niso dosegli literarne kakovosti kot Jelinčič. Strokovno komisijo so ob Mavru sestavljali še urednica Nadia Roncelli ter pisatelja Evelina Umek in Jože Horvat.

Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca s podnaslovom “kratki roman o uporu, peklu in vstajenju” pripoveduje zgodbo tigrovskega upora, pri kateri se je avtor oprl na očetovo pisanje; Zorko Jelinčič (1900-1965) je bil soustanovitelj TIGR-a.

“Pravzaprav gre za resno analizo upora, kakor so ga včasih z nasiljem (likvidacijo, požigi), a v največjem delu s kulturnimi akcijami (v šolah in kulturnih društvih itn.) izvajali Primorci. Sicer je to osebna izpoved človeka, ki je poznal, včasih snoval in pogosto sodeloval pri akcijah proti fašističnemu terorju, v zvezi s katerim pa pravi, da se je od nasilnih distanciral,” je v utemeljitvi pojasnila Nadia Roncelli. Zapisi se vrstijo, kakor bi Zorko Jelinčič med jetništvom sam napisal roman o svojem življenju. Po njegovi smrti zapise najde sin, ki se z bralci spusti po sledeh podtalnega delovanja. “To ni izmišljotina, temveč čim bolj objektivna psihološka interpretacija, nekakšen tok zavesti tigrovskega gibanja. Interpretiral sem razne besede, ki jih je oče pisal na drobne lističe. Vse si je zapisoval, tako da mu je France Bevk dejal: ‘Oh, Zorko, tudi meni boš vse pisal na te listke’,” je dejal Dušan Jelinčič, ki si je za natečaj izbral psevdonim Nanos, ustanovni kraj TIGR-a. Poudaril pa je, da besedilo nikakor niso očetovi spomini; ti so navsezadnje že izšli v knjigi.

Predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar je v imenu organizatorjev dejal, da so z literarnim natečajem v letu pomembnih jubilejev želeli prispevati nekaj trajnega, nagrajencu pa želijo knjigo objaviti še pred iztekom leta.

VESNA PAHOR, Primorski dnevnik


Najbolj brano