Virus ovira in draži zdravljenje drugih bolezni

Da bi do konca leta nadoknadili izpad dela zaradi epidemije, bolnišnice in specialistične ambulante pospešeno delajo že od junija dalje. Nihče pa nima podatka, koliko bolnih je nezdravljenih, ker ne uspejo priti do zdravnikov in koliko jih je zato že umrlo. Posledice na splošnem zdravju bodo opazne čez leta.

SLOVENIJA > Spomladi je bilo v primerjavi z lani zdravljenih skoraj štiri odstotke manj pacientov, najmanj v zdraviliščih in zobozdravstvu, sledijo splošne, šolske in predšolske ambulant ter drugi specialisti.

Edini, ki skuša pridobiti čim natančnejše podatke, je Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), saj ta državna zdravstvena blagajna lahko vsaj primerja razmere z lanskimi, ko ni bilo pandemije. Tako ZZZS že ugotavlja, da se je med januarjem in julijem zaradi epidemije realizacija opredeljenega programa dela (operacije, pregledi, preiskave ...) zmanjšala za pet odstotkov. Največji izpad je v zdraviliškem zdravljenju (26-odstoten) in zobozdravstvu (22-odstoten).

Bolnega sprejeti brez testiranja

Zdravstveni minister Tomaž Gantar v zvezi z odpravljanjem težav zaradi oteženega dostopa do zdravnikov in zdravljenja sporoča, da ni nikjer nobenega navodila, da se bolnika brez testa na novi koronavirus ne bi sprejelo takoj v obravnavo. Če se to dogaja, je to nedopustno in naj bolnik poda pritožbo v tem zavodu.

Zdravstveno ministrstvo in vlada naj bi za blažitev razmer v kratkem objavila interventni razpis z dodatnim denarjem za vse izvajalce za odpravo najdaljših čakalnih vrst, ki so zaradi epidemije še daljše. Sodelovali bodo lahko tudi zasebniki brez koncesije.

Virus ohromil delo

V epidemiji od 13. marca do 31. maja so po odredbi vlade povsod zdravili le bolnike z napotnicami zelo hitro in nujno, kar je po oceni zdravnikov povzročilo škodo, saj nekateri, kljub težavam, niso iskali pomoči zdravnikov in so še zdaj nezdravljeni ali so umrli. Natančnih podatkov pa ni.

Med epidemijo so v ambulantah družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja ter dispanzerja za ženske zdravili 3,84 odstotka manj bolnikov kot v enakem obdobju lani, v zobozdravstvu za odrasle, mladino in otroke kar 31,53 odstotka manj. V celotni specialistični ambulantni dejavnosti je bilo opravljenih 16,12 odstotka manj storitev. V akutni bolnišnični dejavnosti so naredili 11,78 odstotka manj operacij in posegov kot v enakem času lani.

V bolnišnicah je bil med epidemijo največji upad pri boleznih dihal, boleznih mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, boleznih sečil in spolovil, boleznih prebavil, nekaterih infekcijskih in parazitskih boleznih.

ZZZS svari, da vse to vpliva na slabšanje dostopnosti do zdravnikov in zdravljenja, zato morajo izvajalci okrepiti delo, ministrstvo pa javno zdravstveno službo organizirati tako, da bo kljub covidu-19 v celoti nemoteno delovala.

Bolnemu takoj pomagati!
Čeprav ni znano, koliko bolnih ostaja nezdravljenih zaradi težje dostopnosti, je po oceni Zdravniške zbornice nedopustno večurno in celo večdnevno čakanje zaradi izvida testa o okužbi s covid-19 in zato odlog zdravljenja. Bolnega je treba zdraviti takoj, ko to potrebuje. Zdravniška zbornica (ZZ) sedanje razmere označuje kot zaskrbljujoče. Bolni in pomoči potrebni morajo biti takoj pregledani in zdravljeni, temu morajo slediti vse ambulante, kljub covidu-19. V javnost prihaja vse več primerov, ko so bolniki zaradi testa za covid-19 čakali več ur ali celo več dni na prvi sprejem in nudenje zdravljenja. ZZ poudarja, da se to ne sme več dogajati in se že doslej ne bi smelo. “Ti primeri kažejo, da je takoj treba najti rešitev za strokovno in hitro obravnavo vseh stanj, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Nekajdnevno ali le nekajurno čakanje na test lahko povzroči hujše posledice za zdravstveno stanje bolnika ali je zanj lahko celo usodno,” opozarja ZZ. Po vsej državi je treba takoj izboljšati dostopnost do vseh zdravstvenih storitev in zdravstveni sistem prilagoditi razmeram. Sodobne informacijske rešitve s prilagoditvami morajo izboljšati ponekod slab sistem naročanja na testiranje. Država in ministrstvo morata takoj sprejeti ustreznejša navodila in zagotoviti dostopnost do izbranih zdravnikov ter nujne medicinske pomoči. “Ukrepi za preprečevanje vnosa okužbe so nujni in izjemno pomembni, a morajo vsem omogočati dostop hitro in povsod,” meni ZZ.

Manj bolnikov, ažurirani seznami

Ljubljanski klinični center (UKC) je v epidemiji v akutno bolnišnično obravnavo sprejel 6324 bolnikov manj od načrtovanih, 22.000 manj je bilo prvih ambulantnih pregledov in 35.401 manj ambulantne diagnostike. So pa med tem prečistili sezname čakajočih. “30. junija letos je bilo v čakalnih vrstah 11.000 manj pacientov kot 31. decembra lani. Veliko čakajočih smo poklicali in nekateri so povedali, da storitve ne potrebujejo, ker so jo drugje opravili. Prečiščene čakalne vrste so zdaj od deset do dvanajst odstotkov krajše kot pred epidemijo,” sporoča UKC. So se pa za približno dva odstotka (tisoč bolnikov) podaljšala tiste vrste, ki so bile že doslej nedopustno dolge.

Obravnava bolnikov je zdaj povsod v državi veliko težja in dolgotrajnejša zaradi dodatnih varnostnih ukrepov. Zato jih na dan v ambulantah pregledajo manj, hkrati imajo večje stroške, kar vse pa ZZZS dodatno ne plačuje. Zaradi covida-19 ima samo UKC mesečno 100.000 evrov dodatnih stroškov.

Šempeter: čakanje za tri mesece daljše

V. d. direktorja šempetrske bolnišnice Ernest Gortan omenja: “Do 22. septembra so vsi pacienti, ki so imeli datum v času epidemije, že dobili nadomestnega. Zato so se čakalne dobe podaljšale v povprečju za tri ali več mesecev, najbolj za EMG preiskave in okulistični pregled.”

Posledica covida-19 je manj odkritih novih primerov raka, infarkta, možganske kapi, hkrati imajo pri posameznih diagnozah letos več hospitalizacij in intervencij. Zmanjšalo se je število načrtovanih sprejemov in nenujnih pregledov. “Imamo pa tudi več primerov poslabšanja kroničnih bolezni, ker pacienti niso mogli priti do svojih zdravnikov,” dodaja Gortan. “Tako je zdaj bolnikov s težjimi diagnozami več kot v istem obdobju lani.”

Izpeljava dogovorjenega programa še zaostaja, kar je tudi posledica koriščenju letnih dopustov. Program nameravajo izpeljati do konca leta, a način dela zaradi varnostnih ukrepov podaljšuje delo čez odrejeni urnik, kar bi moral ZZZS dodatno plačati.

Izola: nadomestili izpad, vrste se krajšajo

Da 23. septembra ni več nikogar, ki bi obtičal v čakalnih vrstah v izolski bolnišnici in se te že krajšajo, navaja direktor Radivoj Nardin: “Delo smo okrepili že poleti, ko smo tudi koriščenje dopustov skrajšali.”

V primerjavi z lani so doslej obravnavali 56 odstotkov več primerov možganske kapi. Obseg dela pa se je ponekod zmanjšal - za 25 odstotkov pri diagnozi rak, za 20 odstotkov pri srčnem infarktu, za 28 odstotkov pri odkrivanju sladkorne bolezni in za 25 odstotkov pri žilnih boleznih. Od konca maja dalje na teden v povprečju spet zdravijo enako število pacientov kot pred epidemijo. Nardin zagotavlja, da bodo z dodatnim delom do konca leta izpolnili dogovorjeni program.

---