Brkinom manjka malo guccija in calvina kleina
Fizik, matematik in elektrotehnik Jožef Stefan, ki ni bil le eden največjih slovenskih raziskovalcev in edini Slovenec, po katerem je ime kakšnemu fizikalnemu zakonu, pač pa tudi pesnik in ljubitelj slovenskega jezika, je že pred 150 leti skušal svojim rojakom znanost približati v domačem jeziku. A njegovo delo je bilo težje od pričakovanega. V največji meri zato, ker mu tega ni dovoljeval besedni zaklad slovenskega jezika. Za številne izraze enostavno ni bilo besed, zato je tedaj zapisal: “Pred vami stojim s celim košem tujega znanja in s peščico slovenskih besed. Iz koša je znanje lahko jemati, a težje mu je najti prikladna slovenska oblačila. Nagega znanja pa vendar ne morem pošiljati med ljudi.”
Od tedaj smo Slovenci poiskali domača oblačila za vrsto novotarij, ki sta jih rodili znanost ali pa družba. Včasih se je posrečilo, včasih malo manj. Morda še danes marsikomu v sluhovodu dela zgago beseda plošček, ki naj bi veljala za uradno, preden smo za compact disc (CD) izumili besedico zgoščenka. Pa tudi sebek nam še ne zveni tako, ko bi moral. Da o glasovirju, za katerega so pozneje našli ustreznico klavir, sploh ne govorimo.
Nekatere dosežke oblečemo celo fizično, kot kolesarske v rumeno majico, na primer. Nekatere oblečemo v rumeni tisk. Nekatere v modre misli. Nekatere v suho zlato.
Ja, oblekli smo tudi velike količine domačega znanja. Vrhunskim dosežkom smo sešili več kot ustrezno garderobo, v vesolje pošiljamo slovenske satelite, prvi izvedemo obvod koronarne arterije brez rezanja in odpiranja prsnega koša, pomagamo pri razvoju cepiva, ki ga svet ta hip najnujnejše potrebuje ...
Nekatere dosežke oblečemo celo fizično - kolesarske v rumeno majico, na primer.
Nekatere v rumeni tisk.
Nekatere v modre misli.
Nekatere v suho zlato.
Lepo je tudi, ko oblačimo okolico, četudi z majhnimi kosi oblačil. Bistriška občina je bila v zadnjih letih glede tega še posebej aktivna. Novo garderobo so s krožišči dobile ceste, na novo se oblači do nedavna prazna industrijska cona, kjer raste nekaj novih objektov in daje upanje domačemu gospodarstvu.
Staro obleko so čudovito predelali tudi trnovski cerkvi, saj so popolnoma obnovili njeno notranjost. Nov imidž se z naraščanjem števila obiskovalcev obrestuje tudi jezeru Mola, kjer so nedavno uredili nov pomol in nakupili kanuje, do ribiškega doma pod Sozami pa uredili asfalt. Lična je tudi okolica jezera, urejena, a še vedno dovolj divja in mirna, da ustreza mnogim, ki iščejo drugačen oddih, odmaknjen od množično obiskanih in prenatrpanih turističnih centrov.
V jesenske odtenke bogate garderobe se počasi odevajo tudi celotni Brkini s svojo okolico. In če jim k urejenosti izdatno pomagajo tudi roke domačinov, ki počistijo gozdne robove, pobrijejo poljane, pometejo dvorišča, presadijo jesensko cvetje, očistijo sadovnjake in pometejo lesene ostanke sveže nažaganih drv, postane podoba še veličastnejša.
Seveda garderoba sončne strani Brkinov še zdaleč ni idealno popolnjena. Saj veste, manjka ji malo guccija, calvina kleina ali louisa vuittona, torej kosov oblačil, ki naredijo podobo - kako bi se izrazili lepo slovensko - uglajeno. Torej, avtocesta, delovna mesta, oživitev domačega gospodarstva ... skratka - “oblačila”, ki jih pogreša marsikatera slovenska pokrajina.
A če bi želeli v bistriško omaro obesiti obleke vrhunskih blagovnih znamk, bi morali najprej prečistiti omaro. Ker imamo starih oblačil v obliki obljub v resnici že poln kufer. In še prej razširiti denarnico. Kar pa brez pomoči države ne gre. Nenazadnje je prav ona najvplivnejša šivilja, ki drži v rokah škarje, sukanec in platno ter reže in šiva in odmerja velike projekte, denar, vizije.
Verjamemo, da je to včasih težko. Posebej, ko in če se izkaže, da je celo cesar občasno gol.