Najljubši motiv? Človek!

V Pilonovi galeriji so z odprtjem razstave, naslovljene Pilonovi negativi fotografij iz fonda dr. Engelberta Besednjaka in Rozalije Vuk, in z novo izdajo Pilonovega Oraklja slikarjev, v francoskem in slovenskem jeziku, obeležili 50. obletnico smrti Vena Pilona. Slovesnosti sta se udeležila tudi slikarjeva pravnuka Marie in Paul Girod.

Kakor je videti na številnih povečavah Pilonovih fotografij, ga je najbolj zanimal človek.  Foto: Alenka Tratnik
Kakor je videti na številnih povečavah Pilonovih fotografij, ga je najbolj zanimal človek.  Foto: Alenka Tratnik

AJDOVŠČINA > Razstava Pilonovi negativi fotografij iz fonda dr. Engelberta Besednjaka in Rozalije Vuk je nastala v sodelovanju Pilonove galerije in Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki je pred šestimi leti na podlagi darilne pogodbe z Natalijo Vuk in njenima sinovoma, Besednjakovima nečakoma Matjažem in Janezom Vukom, prejel zapuščino dr. Engelberta Besednjaka in Zale Vuk, poročene Besednjak. V to zapuščino med drugim sodi približno 180 fotografskih negativov, delo Vena Pilona iz obdobja med letoma 1922 in 1925, ob njih pa tudi Pilonovi fotografski portreti prijatelja Besednjaka iz pariškega obdobja v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja.

V Pilonovi galeriji, ki sicer v stalni fotografski zbirki hrani 22 fotografij oziroma kontaktnih kopij negativov Pilonovega fotografskega opusa, so na razstavo ob 50. obletnici smrti ajdovskega velikana slovenskega ekspresionizma iz fonda dr. Besednjaka umestili 47 fotografij, ki tvorijo štiri vsebinsko zaokrožene sklope. Gre za digitalne povečave negativov iz cikla fotografskih posnetkov, v katerih je Pilon ujel utrip življenja, običaje, pokrajino, arhitekturo in zanimivosti krajev v Vipavski dolini in širše, od Ajdovščine, Vipave, Vipavskega Križa, Goč in Podnanosa do Trnovskega gozda, Štanjela, Gorice in Trsta.

Prvo javno vodstvo na obletnico

Razstava bo na ogled do 15. novembra, prvo javno vodstvo po njej bo 23. septembra, na obletnico Pilonove smrti. Z digitalizacijo zapuščine dr. Besednjaka, za katero so pred tremi leti poskrbeli v Pokrajinskem arhivu Nova Gorica, je celotna zbirka negativov javnosti dostopna na spletnem portalu Kamra, fotografije pa hrani Slovenski etnografski muzej.

Cikel sodi v obdobje, ko je v ateljeju nad očetovo pekarno v družinski hiši v Ajdovščini ustvaril vrhunski opus, s katerim se je, kot pravi kustosinja Pilonove galerije Tanja Cigoj, umestil ne zgolj med slovenske, ampak tudi med evropsko prepoznavne umetnike.

“Pilon se je s fotografijo sicer ukvarjal že prej, s tem ciklom pa se je posvetil projektu, ki si ga je zamislil kot krajepisni album Primorske. Album Okupacija in slovensko ozemlje je hotel izdati, da bi tako izrazil nasprotovanje in protest zoper politične razmere, a projekta ni realiziral,” je ob odprtju razstave pojasnila Tanja Cigoj.

Veno Pilon: Orakelj slikarjev

“Zvija svoj talent po krivem in za prav kakor svoje brke hidalgo genialen (in nesramen)”

(Salvador Dali)

Najbližji motiv so mu bili ljudje

Kot je poudarila, Pilon skozi dokumentarni objektiv odpira pogled v tedanji čas in prostor. “Njegov najbližji motiv, tako v slikarstvu kot v fotografiji, pa so bili ljudje. Ti so na večini negativov tako ali drugače prisotni,” je povedala. Pri tem je po njenih besedah umetnik tudi pri fotografiranju gledal skozi izbrušeno slikarsko oko. “Fotoaparat mu je služil le kot zapisovalec, kot medij, skozi katerega je ostajal občutljiv opazovalec in interpret značaja in lastnosti upodobljenca, z dodano projekcijo lastnega odnosa do portretiranca. To se še posebej izkazuje v Pilonovih fotografskih portretih prijatelja Besednjaka, ki jih na tokratni razstavi dopolnjuje še slikarski portret v olju na platno iz let 1927-1929,” je dodala Cigojeva.

Ko se je Pilon leta 1928 preselil v Pariz, je fotografije, po uradnih podatkih jih je bilo 179, oddal v Deželni muzej v Ljubljani, danes Slovenski etnografski muzej, negative pa je obdržal pri sebi vse do leta 1932, ko jih je ponudil v odkup prijatelju Engelbertu Besednjaku. “Pilon je denar potreboval za svoj delež pri najemu ateljeja na Montparnassu, ki ga je odprl skupaj s poljskim kiparjem in fotografom Hermannom-Szunkejem,” je Cigojeva razkrila nekaj podrobnosti iz ozadja umetnikovega življenja in dela.

Še več podrobnosti, tudi iz korespondence med Pilonom in dr. Besednjakom, bo prinesel dvojezični katalog razstave, ki bo izšel konec meseca, z reprodukcijami vseh negativov iz fonda dr. Engelberta Besednjaka in Rozalije Vuk ter z besedili Tanje Cigoj in Tine Ponebšek iz Pilonove galerije ter Ivanke Uršič iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici.

Orakelj slikarjev v francoski in slovenski različici v eni knjigi

50. obletnico Pilonove smrti obeležuje tudi nova, dvojezična izdaja njegovega Oraklja slikarjev s humorno obarvanimi ugankami o bolj in manj znanih umetnikih pariške šole. Pilon je originalne zapise v francoskem jeziku izdal leta 1968 v obliki umetniške knjige pri Jeanu Vodainu (Vladimirju Kavčiču), leto kasneje pa je sam izdal še slovensko različico. Tokratna dvojezična izdaja je nastala na pobudo Pilonovega sina Dominiqua Pilona, prinaša pa 130 ugank v francoskem in 100 v slovenskem jeziku. “Ko smo postavili skupaj francosko in slovensko različico, smo ugotovili, da gre za različni literarni deli, ki sta skupaj v eni knjigi. V večini primerov namreč ne gre za dobesedni prevod, ampak za avtorsko preoblikovane verze,” je ob izidu knjige pojasnila direktorica galerije Tina Ponebšek.

Uganke spremljajo besedila urednice in prevajalke ter direktorice pariške založbe Editions franco-slovènes et Cie Zdenke Štimac, direktorice Pilonove galerije Tine Ponebšek in Dominiqua Pilona. Knjiga, ki je prvenstveno namenjena francoskemu občinstvu, vsebuje številne slikovne reprodukcije Pilonovih likovnih del iz stalne zbirke Pilonove galerije. Oblikovala jo je Andrejka Čufer.


Najbolj brano