Umetnost med davnino in jutrišnjim jutrom

V vsakem trenutku, hip na hip, je mogoče pozabiti ali biti ravnodušen do sebe. Včasih je to nuja, včasih pa podzavestni odklop od nečesa, kar od nas zahteva zbranost in energijo, vero vase. Poezija in umetnost sta taki, da ju v kriznem obdobju radi spregledamo. Kot družba in vsi tisti, ki naj bi skrbeli za “res publica”.

Vendar je za ustvarjalca le čas krize tisti, v katerem se zbudi in iz sebe kot v adrenalinski omami iztisne biserovino ali zdravilno strupnino. No, vsaj zame velja to: morda za druge ustvarjalce, ki jim je umetnost obrtniška in krušna disciplina, ne v tolikšni meri. Meni je poezija razkošje: prvobiten stik s človeško naravo, ki vedno, kot mačka ob padcu z visokega, išče že v zraku, kako bo padla na vse štiri.

Vsekakor pa velja, da ljudem v obdobjih stiske in osame veliko pomeni zaloga umetnosti: če jo imamo doma, tem bolje: sliko na steni, nekaj metrov knjig na policah, glasba na MP3 ali prek radijskega tretjega programa! Predstavlja nam razgled v zasebno krajino človeške duše, obenem pa mavrični lok čez svet in čas: med davnino in jutrišnjim jutrom. Predstavlja zvezdno noč, ko si, kar si, iz česar si in v tem vidiš užitek, če že ne smisel. Omogoča distanco (pravimo, da moramo grdega mačka prespati!), pa tudi energetsko regeneracijo, ki je nujna, če naj spočnemo kaj svežega iz starega gnezda v prsnem košu človeštva.

Meni je poezija razkošje: prvobiten stik s človeško naravo, ki kot mačka ob padcu z visokega išče že v zraku, kako bo padla na vse štiri.

Marko Kravos

Vsekakor pa je umetnost, ustvarjalni pol človeka, večni politični problem. Posebno še, če ga krizna oblast ignorira. A saj tudi politiki radi zaživijo ob krizi, in kar se da nebrzdano! Zato pa jo tudi umetno “proizvajajo”. Potem pa se čudijo, če množica okolesarjenih umetnikov povzdigne glas in izrazi svoj sarkastični posmeh njihovemu ustvarjanju strahù in pohlevnosti pri domači volilni množici, ne zmeni pa se za pogoje za svobodo ustvarjanja, za pogoje preživetvene domiselnosti (umetnost preživetja, kot rečemo!) in čustvene sproščenosti v družbi. Za pravico do sanj, zasebnosti in hoje čez brezpotja do sodobnikov in zanamcev.

---