Študentskih postelj je dovolj le za dobro desetino študentov

Čeprav študente do začetka novega študijskega leta loči še dober mesec, mnogi - sploh bodoči bruci - še zadnje počitniške dni preživljajo v iskanju namestitve v kraju študija. Mest v študentskih domovih še zdaleč ne bo za vse, najemnine pri zasebnikih pa so visoke.

LJUBLJANA, KOPER > Študentske bivanjske težave niso nekaj novega. Postelj v javnih študentskih domovih je primanjkovalo že pred dvema, tremi desetletji in jih je za vse študente premalo tudi danes, čeprav se je študentska populacija v zadnjih desetletjih močno skrčila.

Poglejmo številke. Lani je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih nekaj več kot 76.700 študentov. V študentskih domovih po Sloveniji je študentom na voljo nekaj več kot 11.500 ležišč, številka pa se v zadnjem desetletju ni prav bistveno spremenila. Leta 2010 je bilo v Ljubljani v javnih domovih na voljo približno 7500 postelj, v Kopru 220, danes javni zavod Študentski dom Ljubljana razpolaga s 7500 študentskimi ležišči, študentski domovi Univerze na Primorskem pa s 382 študentskimi posteljami. Študentom je sicer na voljo tudi nekaj postelj v dijaških domovih in zasebnih študentskih domovih, a številke tudi skupaj s temi še zdaleč ne zadostijo povpraševanju.

Veliko povpraševanja, malo sob

Študentski domovi Univerze na Primorskem razpolagajo s 382 študentskimi posteljami v Kopru in Portorožu. Študente nameščajo tudi v dijaško-študentske domove v Kopru, Izoli in Portorožu, kjer je na voljo 300 postelj, zanje imajo 44 ležišč v zasebnih študentskih domovih, pri zasebnikih pa je na voljo 600 subvencioniranih ležišč. Prošenj za bivanje pa so letos prejeli 1146. Študentski dom Ljubljana pa je letos razpisal 7026 ležišč, medtem ko je vloge za bivanje v ljubljanskih domovih oddalo 9300 študentov. Pri zasebnikih je na voljo 600 subvencioniranih postelj, a je vlogo za tovrstno bivanje oddalo le 290 študentov.

Zasebniki so dražji

Najpogostejša alternativa je seveda najem stanovanja, sobe ali postelje pri zasebniku. Kar pa ni ne enostavno ne cenovno ugodno. Postelja v študentskem domu v Ljubljani, denimo, v povprečju študenta stane nekaj čez 72 evrov, pojasnjujejo v javnem zavodu Študentski dom Ljubljana. Višina najemnine posamezne postelje pri zasebniku pa je vsaj dvakrat višja, v povprečju tudi trikrat in več. Pogled na portal Posredovalnica sob M2 (tega so za lažje iskanje sob in postelj za študente poleg primorske Moj cimer.si in štajerske Kamrice oblikovale študentske organizacije vseh treh univerz) pove, da, denimo, dvoposteljna soba na ljubljanskem območju študenta stane od 100 pa do 150 evrov na osebo, odvisno seveda od lokacije, velikosti in drugih značilnosti. Cene enoposteljne sobe pa se pri 150 evrih šele začno, v povprečju je treba za samostojno sobo odšteti približno 200 evrov, najdejo pa se tudi takšne, ki presegajo 300 evrov.

Več postelj in olajšave

“Na področju študentskega bivanja je prevelik razkorak med pogoji bivanja (cena, namenska ureditev za študente) v študentskih domovih in tistimi pri zasebnikih,” pravi direktor zavoda Študentski domovi Univerze na Primorskem Viljem Tisnikar. Zato bi morali, dodaja, povečati število ležišč, pri zasebnikih pa z davčno olajšavo spodbuditi cenovno ugodnejšo in namensko prilagojeno ureditev za študente, dodaja.

V Istri ponujajo bolj ali manj dvosobna stanovanja ali garsonjere, cene pa so zelo različne in večinoma bolj kot študentsko turistično obarvane. Najem dvosobnega stanovanja denimo znaša nekje od 150 evrov na osebo, cene garsonjer se začno pri približno 400 evrih ...

Seveda v ceno običajno niso všteti še vsi stanovanjski stroški (elektrika, voda, ogrevanje ...). Kar pomeni, da je treba za spanje enega študenta, ki nima sreče, da bi živel v kraju univerze, seči globoko v žep, za približno vsaj 200 do 300 evrov, in to brez stroškov prevoza, hrane, knjig in drugega.

Subvencija 32 evrov

Država sicer skuša višino najemnin pri zasebnikih reševati s subvencioniranjem postelj pri zasebnikih - tako v Ljubljani kot v Istri je razpisanih po 600 subvencioniranih ležišč, torej skupaj 1200. A subvencija znaša zgolj 32 evrov.

Država sicer problem študentskega bivanja priznava. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport celo povedo, da je študentsko bivanje del širše stanovanjske problematike v Sloveniji, zato teže posegajo v ta del nepremičninskega trga.

Slednje ugotavljajo tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), kjer opozarjajo, da so prenizko število študentskih postelj in težave iskanja stanovanja “posledica dolgoletnega zanemarjanja področja in nenadzorovana rast cen na trgu, ki je posledica splošnega katastrofalnega stanja na stanovanjskem področju”. In dodajajo: “Ker za študente ni dovolj prostora v domovih, se še povečuje pritisk za najem na trgu, kjer je ponudba za študente manjša, cene pa rastejo, pogosto tudi na račun turističnih nastanitev, denimo Airbnb. Študenti so na koncu prisiljeni celo bivati v hostlih”.

Država je sicer v preteklih štirih letih v študentske bivanjske kapacitete vložila približno 10,3 milijona evrov, v glavnem za štajerske in primorske domove, v Ljubljani pa sta predvideni gradnji ŠD pri Litostroju in ob Roški cesti.

Ob tem velja poudariti, da država gradnji študentskih domov ne namenja denarja iz proračuna, pač pa gradnjo in obnove s približno 2,5 milijona evrov letno financirajo študentje sami, opozarjajo v ŠOS, saj denar za njihove gradnje in obnove prihaja iz dodatne koncesijske dajatve od študentskega dela. “Ta znaša dva odstotka od vsakega opravljenega študentskega dela. Odstotek se nameni visokošolskim zavodom, odstotek pa za odplačilo posojil, najetih za gradnjo in obnovo ŠD,” poudarjajo v ŠOS.

---