[Naši kosmatinci] Ko bolijo ušesa ...

Večina med nami že ima izkušnjo bolečega ušesa. Tudi za pse ali mačke ni nič manj neprijetna. Med obolenji sluhovodov, ki jih pokriva koža, so najpogostejša vnetja, ki so posledica različnih dejavnikov. Pomembno vlogo imajo anatomske značilnosti sluhovodov in uhljev.

Težave z vnetjem imajo pogosteje psi s povešenimi uhlji, tisti, pri katerih je koža sluhovodov bolj poraščena, in tisti, pri katerih je izločanje ušesnega masla intenzivnejše. Pri psih in mačkih je sluhovod relativno dolg in poteka pod ostrim kotom, zato se ušesno maslo težje izloča. Tudi pri živalih odsvetujemo čiščenje sluhovodov z ušesnimi palčkami, saj pri tem vsebino potiskamo proti bobniču.

Če je sluhovod vnet in zato boleč, je čiščenje potrebno opraviti pod pomirjevalom ali celo v kratki splošni anesteziji. Tudi zato, da pri tem sluhovoda ali celo bobniča dodatno ne poškodujemo. Poletje je tudi čas, ko v sluhovod pogosteje zaidejo tujki, kot so na primer klasi trave. Tudi zaostala voda po kopanju je včasih lahko vzrok vnetja. Poškodbi sluhovoda se pridružijo bakterijske, glivične okužbe ali prekomerno razmnožene kvasovke. Vsaka težava s sluhovodi vedno terja najprej natančen pregled sluhovodov. Šele po tem, ko smo ugotovili in po potrebi odstranili primarni vzrok (tujek, močno poraščeni sluhovodi, izrastline, kot so polipi ali celo tumorji), se odločimo za ustrezno zdravljenje.

Kadarkoli posumite, da ima vaš pes ali mačka težave z ušesi, ne odlašajte z obiskom veterinarja in ne poskušajte zdravljenja skrajšati s potencialno škodljivimi zdravili, ki bodo v primeru poškodbe bobniča poškodovala tudi srednje ali notranje uho.

Nikoli ne odlašajmo z obiskom veterinarja. Vnetje sluhovodov se spontano tako rekoč nikoli ne pozdravi, v kolikor pa je v sluhovodu prisoten celo tujek ali tumorska sprememba, se težave hitro le še stopnjujejo. Iz zunanjih sluhovodov, preko bobniča, ki predstavlja mehanično zaščito slušnega aparata, se vnetje prenese tudi na srednje in notranje uho. Ko bakterije prodrejo v globlje strukture, žival potrebuje tudi sistemsko zdravljenje, ki pa je pogosto le delno uspešno. Protimikrobna zdravila izjemno težko prodirajo do obolelih globljih struktur slušnega aparata, prek zunanjega sluhovoda pa do njih lahko dostopajo le prek bobniča, ki ga moramo v takih primerih namerno predreti. V najhujših kroničnih primerih je edina rešitev kirurška odstranitev vseh prizadetih struktur, kar seveda vodi v gluhost, vendar žival s tem rešimo hudih kroničnih bolečin. Protibolečinska terapija je tudi sicer del zdravljenja vnetnih obolenj kateregakoli dela slušnega aparata.

Pri mladih psih in mačkah so relativno pogosta težava tudi ušesne garje, paraziti, ki jih bo veterinar lahko ugotovil z mikroskopskim pregledom ušesnega brisa, čeprav je videz takih sluhovodov zelo tipičen: temno rjava do črna (večinoma) suha vsebina, podobna hrastam, pogosto popolnoma zapira vhod v sluhovod. Pri odstranjevanju teh koža pod njimi praviloma zakrvavi.

Pogosto so srbeča in boleča ušesa, predvsem pri mladih psih, tudi prvi znak alergije. Sluhovode pokriva koža, zato je to logična povezava. Bolezni sluhovodov tako sodijo k dermatologom.

V ušesih se lahko pojavijo tudi benigne ali maligne tumorske spremembe. Papilomi so benigni izrastki, ki ne ogrožajo življenja, lahko pa z rastjo zaprejo sluhovod. Pri mačkah poznamo posebno obolenje, ko se vzdolž zunanjega sluhovoda pojavijo temno rjave do črno cistične spremembe, ki so posledica motenj v delovanju specifičnih kožnih žlez. Skrbijo pa nas lahko predvsem spremembe, ki izraščajo iz srednjega ali notranjega ušesa, saj so pogosto maligne narave. Zaradi same lokacije jih pogosto diagnosticiramo pozno, ko je bolezen že močno napredovala v okolna tkiva ali se je razširila v bezgavke in celo pljuča. Kadarkoli posumimo, da gre za tumorsko spremembo, moramo z odvzemom tkivnega vzorca najprej ugotoviti vrsto tumorja, ki nakazuje njegovo naravo obnašanja. Za izbor metode zdravljenja pa potrebujemo pregled glave in prsnega koša z računalniško tomografijo. Preiskava nam omogoča določitev napredovanja bolezni, kirurgu pa planiranje kirurškega posega. Nekateri od tumorjev so občutljivi na obsevanje, zato je zanje najprimernejša metoda radioterapija, druge spet lahko zdravimo s sistemsko kemoterapijo ali kombinacijo različnih terapij. Za optimalen izbor zdravljenja je smiselno obiskati onkologa, s katerim se posvetujete o možnostih zdravljenja, potencialnih stranskih učinkih in pričakovanjih. Praviloma se bolezen prične razvijati že mnogo pred diagnozo, zato nekaj dni razmisleka ne pomeni nikakršne izgube časa.

Kadarkoli posumite, da ima vaš pes ali maček težave z ušesi, ne odlašajte z obiskom veterinarja in ne poskušajte zdravljenja skrajšati s potencialno škodljivimi zdravili, ki bodo v primeru poškodbe bobniča poškodovala tudi srednje ali notranje uho. Verjemite, da bo zdravljenje uspešnejše in okrevanje hitrejše, če boste ukrepali čim prej.

---