Še predzadnjič o Pivčevi

Tokrat je najbrž predzadnjič, da se v dnevnem komentarju ukvarjamo z Aleksandro Pivec, dr. kemijskega inženirstva iz Ptuja, sicer pa priučeno političarko. Zadnjič jo bomo obravnavali, ko bo dejansko prenehala biti predsednica upokojenske stranke Desus. Da bo do tega prišlo, je nesporno, saj je že nekaj tednov politični mrtvec, kar bo postalo še bolj očitno, ko za kakšen pomemben zakon ne bo uspela zagotoviti niti enega od pričakovanih petih poslanskih glasov. Vprašanje je le, ali bo odšla sama ali jo bo septembra nagnal svet njene stranke ali pa se ji bo oktobra odpovedal kongres.

Njeno politično preživetje sploh ni več odvisno od ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ali katerih drugih institucij, ki skrbijo za spoštovanje pravil in zakonov, saj je njeno ime ob javni diskvalifikaciji tako očrnjeno, da se ne piše dobro nikomur, ki bo na političnem odru ob njej.

Da je Aleksandra Pivec politični mrtvec, bo postalo očitno, ko ne bo uspela zagotoviti niti enega od pričakovanih petih poslanskih glasov.

V tem pogledu je tudi današnja težko pričakovana tiskovna konferenca KPK o zadevi Pivec prinesla veliko razočaranje. Ne samo novinarjem in javnosti, ki so pričakovali ali oprostitev ali obsodilno “sodbo”, temveč tudi njenim nasprotnikom v Desusu, ki ne morejo mahati z dokazano korupcijo, kakor tudi njenim podpornikom, ki so ostali brez potrditve, da je bilo vse v redu. Včeraj je KPK samo potrdil resen sum kršitve zakona o preprečevanju korupcije, preiskava, ki jo je uvedel, pa ne bo vplivala na glasovanje o nezaupnici Pivčevi na svetu in na kongresu Desusa, morda bo končana nekje pred začetkom nove predvolilne kampanje. A to je že drugi problem slovenske demokratične ureditve in jalovosti institucij. Tudi iz razširitve preiskave na druge podobne primere, saj naj bi bila v preteklosti tovrstna terenska gostovanja običajna praksa na marsikaterem ministrstvu, ne gre pričakovati presežkov.

Seveda nihče ni tako naiven, da bi verjel, da sta razlog za žaganje Pivčeve sporni gostovanji v Izoli in na Krasu, razplet dogodkov pa bo pokazal, ali je bil glavni vzrok njeno slabo vodenje stranke in posledično nezadovoljstvo poslanske skupine in somišljenikov, ali pa so zunajstrankarski dejavniki skušali s čimprejšnjim odhodom Desusa v opozicijo zrušiti vlado. Morda pa sta obe interesni skupini tokrat samo združili svoje moči proti skupnemu sovražniku?

---

---