V novo šolsko leto z novim v.d. ravnatelja

Branju članka “V novo šolsko leto z novim v.d. ravnatelja” novinarke Helene Race v Primorskih novicah dne 31.7.2020 je sledilo moje začudenje. Odzivam se brez osebnega poznavanja ljudi, ki se jih vsebina neposredno tiče. To razmišljanje vodi le želja napisati nekaj spodbudnih misli o vodenju javnih zavodov.

Poskusi, spremeniti karkoli na tem svetu, naj se začenjajo z vprašanjem, kaj se dogaja in ne, kdo je kriv. Izhajam iz izkušenj nekdanje direktorice javnega zavoda, ob tem pa še iz izmenjave mnenj s prijatelji in znanci, ki so tudi sami imeli odgovornost takšnega vodenja. Poleg tega sem ob svojem delu specialistke pediatrije veliko sodelovala tudi z vodstvi šol in centrov za socialno delo. Sprašujem se, ali šest zunanjih članov nadzornega sveta v sežanski osnovni šoli kar leto dni vztraja v svojem nadzorniškem poslanstvu tako, da na pet nekdanjih notranjih članov gleda kot na “ostale” člane. Predvidevam, da ob tem razmišljajo dobronamerno. A to dogajanje v prispodobi zdravja dejansko razumem kot željo zunanjih članov zagotoviti šoli vodo, po mnenju notranjih članov pa šola rabi zrak. In si mislim, da so nekaj takega želeli sporočiti javnosti tudi notranji člani s svojim soglasnim odstopom.

Morda se motim. A podobne zgodbe se praviloma dogajajo takrat, ko zunanji člani nadzornega sveta ne zaupajo niti vodstvu javnega zavoda, niti zaposlenim, niti od države določeni vsebini dela javnega zavoda. Javni zavod se pri takšnem delovanju nadzornega sveta znajde v hudih težavah. S takšnim, v resnici nespoštljivim odnosom vnese nadzorni svet v javni zavod nemir in razprtije. Te začno uničevati medsebojne odnose, rušijo enotnost kolektiva, ustvarjajo napetosti, povečajo nezadovoljstvo z delom, nenazadnje povečajo tudi obolevnost zaposlenih. Trpeti začne delo, ki je že samo po sebi težko in odgovorno. Ogrožena je kakovost dela, v katero vodstva javnih zavodov po mojih opažanjih praviloma vlagajo veliko naporov.

Po odstopu vseh notranjih članov že pred letom dni bi bil takojšen razpust nadzornega sveta edino korektno politično ravnanje. Zaradi pomembnega in zelo ranljivega dejstva, da imajo ti zavodi javni pomen, njihove konsolidacije ni primerno delati s silo. Potrebno je ustrezno razumevanje sodobnih dogajanj in potreb družbe. Najbolj pa je potrebno zaupanje, da bodo zaposleni znali in zmogli v svoji sredini najti ustrezno osebo, ki bo javni zavod želela voditi, ne pa mu vladati. Pri tem bi poskuse vladanja morali opustiti tudi nadzorni sveti.

O tem, kakšne ločnice imamo za eno ali drugo delovanje, torej vodenje ali vladanje, odlično piše naš kraški rojak David Cigoj v knjigi, ki jo je izdal pred kratkim, “Razvoj zavesti”. Podnaslov najavlja vsebino z besedami: “Novo razumevanje procesov, ki gradijo boljše življenje in boljši svet”.

Jasna Čuk Rupnik, Dutovlje


Pišite nam


Najbolj brano