Jugo ni prepričal Američanov

Od uveljavljanja jugoslovanskega čudeža na ameriško tržišče mineva 35 let. Sredi osemdesetih je država, ki je krvavo potrebovala izvoz, začela iskati dodatne trge tudi za svoj paradni avto - jugo.

Modri možje partije in srbske Crvene Zastave so sklenili, da se splača poskusiti tudi na tradicionalnih kapitalističnih trgih, kot so ZDA. Zato so se povezali z ameriškim poslovnežem Malcolmom Bricklinom, ki je v ZDA pripeljal Subaru, v začetku osemdesetih pa je uvažal Fiata X1/9 in 124 spider.

Yugo, ki je takrat v ime dobil tudi y, se je v ZDA prodajal med leti 1985 in 1992. Vsega skupaj so tam prodali 141.651 primerkov, največ leta 1987, in sicer 48.812. Za potrebe ameriškega trga so v Kragujevcu pripravili tudi izvedbo kabrio. Čeprav je petina prodanih jugov v njegovi tri desetletja dolgi zgodovini končala v ZDA, je za slabo kakovost plačevala celotna država s subvencijami. Avto, ki so ga za 3990 dolarjev oglaševali z “Everybody needs yugo sometime” (vsak včasih potrebuje yuga, op.p.), je bil v ZDA bolj kot ne tarča posmeha.

Ameriški yugo je bil upodobljen v številnih filmih, med drugim v Umri pokončno 3, Vranu in drugih, posebno posvetilo pa je dobil tudi v filmu Avtomobili 2 kot tolpa Hugos. Še najbolj kultna filmska inštalacija jugoslovanskega izvoznega bisera pa je bil film Dannyja de Vita Kdo je utopil Mono, kjer celo mesto vozi samo yuga. Slednji se je pojavil tudi v spotu Metallice - The day that never comes.

Kakorkoli, na koncu svoje poti leta 2008 je jugo dosegel skoraj 750.000 prodanih primerkov in šel v zgodovino kot eden najslabših avtov vseh časov. Saj še niste pozabili na znano krilatico “kakva plata, takva vrata”, kajne?

---