Svoboda, revolucija in muca

Prikorakala sta s kitarama, a brez rdeče niti. Skupaj sta vadila komaj kaj, popoldne pred koncertom. Med nastopom sta brskala po zmešnjavi papirjev na mizi sredi odra in se skušala domeniti, kaj sledi. Načrta in reda ni bilo, imata pa zato Drago Mislej - Mef in Jani Kovačič nekaj, s čimer sta imenitno sklenila Poletje z biseri: veliko dobrih in odličnih pesmi, za povrh pa še kup šal.

Mef in Jani Kovačič sta štorije in šale nizala skoraj tri ure - in lahko bi jih vse do jutra.   Foto: Andraž Gombač
Mef in Jani Kovačič sta štorije in šale nizala skoraj tri ure - in lahko bi jih vse do jutra.  Foto: Andraž Gombač

KOPER > Štorij, spominov, anekdot in vicev se je v več desetletjih nabralo toliko, da se v skoraj treh urah ni uspelo zvrstiti vsem, kantavtorja in občinstvo pa je opolnoči ločilo šele svarilo, da se utegne na festivalu kmalu oglasiti še policija.

V prvem polčasu sta “antifašista in proletarca” poslušalce na Kapodistriasovem trgu, valovih Radia Koper in spletnem prenosu skušala zamoriti s “pesmimi za rezat žile”. Jani Kovačič je začel z novo Zoološko pripovedko o tisti zveri, ki se zaprta v kletki zdi majhna, a na prostosti zrase in je ni več mogoče zadržati: ime ji je Svoboda.

“Sem pred hudo preizkušnjo,” je vzdihnil Drago Mislej - Mef. “Jani ima pesmi, ki poslušalce nagovorijo direktno, jaz pa okolišim.” Kovačič je odkimal: “Jaz imam obraten občutek, a pustimo to.” Kmalu zatem se je v tovariševe skladbe vse pogumneje vključeval s soliranjem na kitari. Mef je pojasnil, da bo težko vrnil uslugo: “Imava zelo različen način igranja kitare. Moj je proaktiven, kar pomeni, da proaktivno sledim tistim štirim akordom, Janijev pa je zapleten, on uporabi osemnajst akordov, kjer jaz primem samo dva.”

Oznanil je, da si vrhunski kantavtor zasluži Prešernovo nagrado. Kovačič je vrnil kompliment, a s kritično pripombo: je oboževalec Mefovih kantavtorskih pesmi, ne pa tudi popevk za druge: “Me ne prepričaš.”

Mef mu je odgovoril s prepričljivim hitom Prizme Ta moška.

Pri izboru pesmi, ki jih je zajel z vseh svojih albumov, od prvenca Najboljše so padle (2001) in Svobode (2005) do Najboljših let (2013) in lanskega Ma ne že spet ... Mef, mu je pritegnil tudi Kovačič in živahno sta se prepletala raskava glasova, globok in visok. S poudarjeno utrujenim je Kovačič v nekoliko waitsovskem slogu presunljivo interpretiral veličastno, strašno Matildo, napisano med letošnjo epidemijo, izpoved vdovca, ki so ga v domu starejših osamili, ker sumijo, da ga mori virus. Z letošnje knjige s cedejem Orfej iz pekla s prepesnitvami lagerskih pesmi je zapel Auschwitz tango, poln obešenjaškega humorja, ki človeka rešuje v najtežjih trenutkih. Z novo protestno pesmijo je bentil čez zmagovito kavč-kulturo ter vladavino molka in profitov.

Še posebej ganljivi sta bili priredbi: Giorgio Gaber (1939-2003), italijanski kantavtor slovenskih korenin, rojen kot Gaberscik, bo morda kmalu zazvenel na albumu slovenskih prepesnitev, ki ga je Kovačič napovedal z Non insegnate ai bambini: otrok ne zastrupljajte s svojo utrujeno in bolno moralo, zastarelimi ideali in iluzijami, ne silite jih peti, nastopati, plesati, ampak jih raje učite čarovnije življenja, pripovedujte jim o sanjah in upih ...

Mef se je lani umrlemu Danielu Johnstonu, ameriškemu kantavtorju s hudimi duševnimi težavami, ljubljencu glasbenih zvezdnikov, poklonil s prepesnjeno The Story Of An Artist, zgodbo o igralcu, za katerega na odru ni več prostora, nihče več ga ne pozna, “je tukaj, pa ga ni”. Kovačiča je zvabil še k prepevanju starih hitov.

“Delam, delam, delam, delam kot zamor’c ...” je prepevalo tudi občinstvo, zatem sta se oglasila ažurirana Žare Lepotec in Revolucija - slednja se je iztekla z refrenom “izolacija - ja - ja ...”, uglasbenemu Prešernovemu Ponočnjaku pa je sledila žgečkljiva uspešnica: “Moja punca ima črno muco, igral sem se z njo celo noč ...”

Kovačič je zbrane nasmejal z novo pesmijo o fascinantni gospodarici znamenite tržaške trgovine Mirella, Mef pa je novega Sputnika sklenil z Doorsi in njihovo The End. “To je konec, moj prijatelj,” sta pela tovariša - a niti po treh urah še nista rekla zadnje.


Najbolj brano