Praznovali so, a letos zelo okrnjeno

Spodnjeidrijčani so svoj največji praznik - veliki šmaren oziroma pr'farski štrukljevc v minulih dneh obeležili simbolično. Po prgišču športnih prireditev so razvili krajevno zastavo. Sakralni del praznovanja v cerkvi Device Marije Vnebovzete pa je minil ob manjšem številu romarjev in brez njihovega običajnega srečanja z domačini.

SPODNJA IDRIJA > Fara, najstarejši kraj na Idrijskem, v grbu ob silhueti cerkve Marije Device Vnebovzete nosi letnico 1156. V to leto sodi prvotna kapela na Skalci. Grb je pred desetletji izdelal akademski slikar Rudi Skočir. Zdaj je Fara dobila še zastavo. Na javnem natečaju so zanjo izbrali osnutek domačina Gregorja Koželja. “Vsebuje glavne značilnosti kraja in osrednjo med legendami - Riba na topolu poje. Riba 'poje' preko notnega črtovja, ki simbolizira Idrijco, pod njo je znamenita cerkev in nad njo naš vršac Jelenk,” je preprosto izrisano simboliko razložil predsednik KS Vojko Carl.

Kaj simbolizira riba, ki poje na topolu, v kraju pravzaprav ne vedo. Skladatelj Aldo Kumar, ki je otroštvo preživel v njem in mu je v čast pred tremi leti ustvaril klasično skladbo in besedilo Riba na topolu poje, jo je pospremil z besedami: “Legendo poznajo vsi, a nihče ne ve, kaj naj bi pomenila. S to nadrealistično noto lepo izraža svojskost duha teh krajev. In ta riba poje o menjavah razpoloženja skozi dan in noč ob Idrijci, ob katere šumenju sem skladbo napisal.” Šolarji, ki so preučevali vsebino legend, so v eno od razlag napisali, da so domačini peli in se družili ob reki, v njej pa videli ribe in odsev topolov.

Druženja je pri Fari vse manj. Del ga je odnesla epidemija, del pa vse slabše razpoloženje v kraju. Zato je Carl krajane pozval, naj se namesto prepuščanju apatiji vrnejo v nekdanje soustvarjanje živahnega utripa.

Tedaj so se Pr'farci na referendumu odločili za lastno občino s sosednjimi KS. Kljub izraženi volji je niso dobili. Pozneje so zaman poskušali še dvakrat. Namesto občine so dočakali odvzem pravne osebnosti KS in začeli usihati. “Slednjemu pripisujem vse večjo apatijo. Sami ne moremo narediti nič več. Razumem, da večje naložbe vodi občina, a urejanje skupnih površin in še marsikaj bi lahko prepustila nam,” je prepričan Carl.

Slovesa, ko se je Fara na evropskem tekmovanju urejenosti pred desetletji zavihtela tik pod evropski vrh, še ni povsem zapravila. “Kar dobimo denarja, še vlagamo v ureditev kraja. To je neprimerljivo ceneje, kot to počne Komunala Idrija,” je dodal Carl in utemeljil s primerom. Tudi volja za prostovoljno delo je splahnela. A ne še po društvih. Članice pr'farske skupine društva klekljaric so se lotile skupinskega klekljanja prtov in jih s pomočjo Petre Marinko Rus postavile na ogled na imenitno virtualno razstavo z naslovom in sporočilom: “Skupaj zmoremo!”

---