Unikaten in brutalen motocikel

Če kje, potem pri Ducatiju znajo oblikovati zelo privlačne in z agresivnimi linijami prežete motocikle. Zadnji v vrsti je novi V4 streetfighter. Izjemen motocikel, ki ga bodo znali krotiti le tisti najbolj izkušeni, saj se pri njem zdi, da moči nikoli ne zmanjka.

V4 streetfighter je nastal na tehnični podlagi panigaleja V4. Agregat je tako rekoč isti, 1103-kubični štirivaljnik, ki iz sebe zmore povleči ogromno zalogo moči. Desmosedici stradale, tako poimenujejo svoj agregat, besnih 208 konjev razvija šele pri 12.750 vrtljajih, a precej akcije se odvija že veliko prej.

Pogonski agregat je izjemno uglajen, prav nič pretirano živčen. Ko ga uporabnik sprehaja po mestnem vrvežu, kjer so hitrosti nizke, pokaže veliko mero umirjenosti s skoraj nič tresljaji, v želji po nekoliko večji dinamiki pa se zdi, da zvezno vleče do nekje od 7000 do 8000 vrtljajev, od tu naprej pa sledi eksplozija surove moči.

Tehnični podatki

Motor: 1103-kubični, V4, 153 kW (208 KM)

Navor: 123 Nm pri 11.500 vrtljajih

Gume: 120/70/ZR17 (spredaj), 200/60/ZR17 (zadaj)

Posoda za gorivo: 17 litrov

Cena: 21.490 evrov

Oblika, ki je kot magnet za mimoidoče

Mojstri iz italijanskega mesta Borgo Panigale, kjer Ducati domuje, so povsem na novo zarisali linije, ki ne ostanejo neopažene, miniaturna svetlobna telesa so prepletli z LED tehnologijo (vključno z zadnjimi), izpušni sistem v celoti pospravili pod motor, ki - kar je najbolj pomembno - ima višje nameščeno široko krmilo. Motocikel je še vedno razmeroma majhnih dimenzij, a ima za razliko od svojega brata panigaleja V4 dodatni sedež za sovoznika. Iskreno, ta zelo verjetno ne bo prišel velikokrat v poštev, saj je sedež majhnih in ne ravno udobnih dimenzij, hkrati pa bo težko kljubovati moči, ko voznik na polno odpre plin.

V4 streetfighter je sam po sebi zanimiv tudi zato, ker ima serijsko dodana posebna aerodinamična krilca, kot jih poznamo iz MotoGP dirkalnikov. Pri Ducatiju pravijo, da ta pri hitrosti 270 km/h ustvarjajo za 30 kilogramov potisne sile, ki poskrbi za stabilnost motocikla. A to so podatki, ki jih je mogoče v praksi preverjati zgolj na dirkališču. Končna hitrost tega cestnega bojevnika se namreč prevesi preko 300 km/h.

Izjemno zabaven na cesti

Ni odveč omeniti, da se moramo takih specialk lotiti z malce spoštovanja. Motocikel z vsemi tekočinami vred tehta nekaj več kot 200 kilogramov, navit stroj pa moč prenaša zgolj na zadnje kolo. Preden stisnemo sklopko in potisnemo v prvo prestavo, se moramo seznaniti z nekaj podrobnostmi elektronike, ki jo ponuja motocikel.

Majhen digitalni zaslon ima na voljo nekaj bistvenih in znanih parametrov (ne pa tudi merilnika za gorivo), dodatno pa se v menijih skrivajo nastavitve programa vožnje. Street za običajno vožnjo, sport za bolj dinamično, racing pa za tiste najbolj izkušene, ki tako rekoč pomoči elektronike ne potrebujejo.

Vsak program ima še dodatne individualne nastavitve določenih podpornih sistemov. Od tega, s kakšno intenzivnostjo bo deloval ABS cornering (drsenje iz ovinka) do tega, ali se bo motocikel pri pospeševanju dvigoval na zadnje kolo. Prav tako niso pozabili na stikalo, s katerim si voznik v treh ravneh prilagaja program pospeševanja z mesta.

Med vožnjo po običajnih cestah sem večinoma uporabljal program street, ki je zadoščal mojim potrebam. Da je vožnja s tem motociklom še bolj lahkotna, poskrbi serijsko vgrajeni quickshifter oziroma sistem za prestavljanje brez uporabe sklopke, tako v višje kot v nižje prestave. Kot že omenjeno, moči je v celotnem delovnem območju dovolj. Možno je lahkotno speljevanje z mesta v drugi prestavi ali “kruzati” v šesti prestavi, brez nepotrebnega cukanja.

Pospeševanja so preprosto brutalna, sploh od 8000 vrtljajev dalje. Potrebno je imeti dovolj moči v rokah, da je takšen izbruh moči možno krotiti, medtem ko dodatno oviro predstavlja zračni upor. Tovarniško je V4 streetfighter opremljen s Pirelli diablo rosso corsa 2 gumami. Gre za tip gume, ki ima sredinsko plast nekoliko tršo, strani pa že na otip s prstom zelo mehke, kar omogoča intenziven oprijem gume z asfaltom v zavojih in hkrati tudi možnost, da se vsaj za trenutek voznik lahko počuti kot pravi dirkač. Pri tem ne gre pozabiti, da takšen tip motorja s tako surovo močjo daje hkrati zelo varljiv občutek glede hitrosti.

Ducati ni poceni, a ponudi veliko

V4 streetfighter je lahko motocikel za vsak dan. Ni pretirano uporabne sorte za nakupe, zato pa je precej boljši pozer in hkrati vrhunski stroj za hojo po robu, ko gre za vozniško predstavo. Cena zanj je postavljena na 21.490 evrov. Takšen je bil naš testni primerek. Dodatno je možna še nadgradnja v izvedbo S, kjer se streetfighter še za odtenek približa dirkaškemu svetu, za bogatih pet tisočakov pa je možno tovarniški izpuh zamenjati s slovenskim znanjem podjetja Akrapovič. Takšen bi bil po mojih merah popoln.

Zanimivo pa je, da so pri Ducatiju namenoma - ali morda tudi ne - pozabili vgraditi merilnik za nivo goriva, zato velja imeti v spominu, da ima 17-litrska posoda štiri litre rezerve, kar bi zadostovalo za približno 50 kilometrov vožnje. Polna posoda za gorivo bo zadoščala za približno 140 kilometrov vožnje.

---