Najprej štalca ...

Stanovanjska politika v Sloveniji ne obstaja. Če bi obstajala, zdaj ne bi govorili o tem, da nam manjka 10.000 najemnih stanovanj.

Reševanje te težave je končno postalo prednostna naloga najprej za Šarčevo, zdaj pa za sedanjo vlado. V mandatu prejšnje vlade se je okoljsko ministrstvo stanovanjske problematike lotilo velikopotezno, z mnogimi rešitvami, ki bi bile dobre in nujne, a brez jasnih odgovorov, kje bi država dobila denar.

Stanovanjska politika v Sloveniji ne obstaja. Če bi obstajala, zdaj ne bi govorili o tem, da nam manjka 10.000 najemnih stanovanj.

Nujno je povišati neprofitno najemnino, saj sedanja ne pokrije niti stroškov amortizacije, a napoved, da bi razliko od sedanje do nove vrednosti občinam plačala država, je že odpirala vprašanje, kje bo vzela denar. Nujno bi bilo ustaviti rast najemnim zlasti v Ljubljani in v Istri, vendar se je ob napovedi, da bo zakon določil najvišjo in oderuško najemnino, že odpiralo vprašanje ustavnosti takšnega posega na trg. Prejšnja vlada je pripravljala tudi poroštveni zakon, s katerim bi prekarcem in zaposlenim za določen čas omogočili pridobitev državnega poroštva za najem stanovanjskega kredita, a so se tudi tu skrivale pasti. Če bi se zaradi poroštev povečalo povpraševanje po stanovanjih, ponudba stanovanj pa bi ostala enaka, bi se lahko cene stanovanj še povišale. In še je bilo pomislekov, ki so nakazovali, da se še tako dobri nameni lahko izjalovijo.

Zdaj je ministrstvo v javno obravnavo poslalo skromnejši paket sprememb, ki se na prvo branje zdijo bolj realne. Prvi cilj ostaja spodbuditi gradnjo neprofitnih stanovanj, vendar z višjo neprofitno najemnino na eni strani in višjo subvencijo za najbolj ranljive skupine upravičencev. Ostaja tudi možnost oddajanja stanovanj prek javne najemniške službe, a bi bilo po novem predlogu takšno oddajanje bolj privlačno, saj bi bilo davčno stimulirano. Najbolj spornih rešitev iz prejšnjega predloga v tej noveli ni več. V okoliščinah, ko niti redno zaposleni ne vedo, ali bodo jutri še imeli službo in bodo lahko odplačevali kredit, si verjetno tudi državnih poroštev ne gre obetati.

Ali se je iz novele, ki bi lahko začela veljati že z novim letom, izmuznilo kaj bistvenega oziroma se v kaki podrobnosti skriva hudič, lahko vsi zainteresirani presojajo še do 20. avgusta. Glede na razmerje sil v parlamentu, bo zakon tokrat verjetno sprejet, vseeno pa se ne gre zanašati, da bo za štalco kadarkoli poskrbela država.


Preberite še


Najbolj brano