Duh časa na orjaškem kavču

Pot v obdobje po korona krizi si je Slovensko stalno gledališče (SSG) utrlo s predstavo K(o)ronske zdrahe, ki jo v celoti podpisuje Igor Pison in je doživela premierno uprizoritev v četrtek na dvorišču Slovenskega kulturnega društva Barkovlje. Po včerajšnji ponovitvi si jo bo publika lahko ogledala še v petek zvečer v Nabrežini. Po premieri so podelili tudi tantadruje.

Žan Papič (levo ) in  Nikla Petruška Panizon na orjaškem rdečem kavču K(o)ronskih zdrah.  Foto: Luca Quaia
Žan Papič (levo ) in Nikla Petruška Panizon na orjaškem rdečem kavču K(o)ronskih zdrah.  Foto: Luca Quaia

TRST > Tržaški režiser Igor Pison, ki je avtor besedila, scene in kostumov predstave, postavi na oder zakonski par v rimskem stanovanju med kriznim “lockdownom”. Mitja se iz Ljubljane pripelje k Paoli v italijansko prestolnico, da bi izpeljala postopek ločitve. Nenadna zdravstvena kriza ju prisili, da sobivata v stanovanju, kjer se začne obračun, ki ga zaznamujejo medsebojni očitki, spomini in refleksija nad navidezno propadlim zakonom.

Skozi filter ironije ...

Igor Pison se je odločil na oder postaviti komedijo, ki naj bi na podlagi resnične zgodbe odražala duh časa, ki je globalno zaznamoval svet v preteklih mesecih. Zgodba je nekoliko klišejska, a ne zato neučinkovita, saj se izkaže domači gledališki ustvarjalec kot bister opazovalec svetovnih sprememb, ki jih občinstvu predstavi s filtrom nadvse učinkovite ironije, kar je občinstvo večkrat pripeljalo do spontanega smeha.

Podelili tudi tantadruje

Po premieri K(o)ronskih zdrah so podelili nagrade tantadruj. Prejemnike za preteklo sezono so tri primorska gledališča spletno razglasila 19. maja.

Jurij Drevenšek je prevzel nagrado za igralsko stvaritev za vlogo radijskega novinarja v drami Na valovihSaše Pavček v režiji Alena Jelena ter koprodukciji SSG Trst in ŠKUC gledališča v sodelovanju s Cankarjevim domom. Nagrado za predstavo v celoti je prejela predstava Šest oseb išče avtorja v režiji Paola Magellija in produkciji SNG Nova Gorica. Direktorica koprskega gledališča Katja Pegan pa je prevzela nagrado za gledališki dosežek: žirija jo je dodelila ekipi pod vodstvom režiserja Jake Ivanca in dramaturginje Ire Ratej za niz spletnih bralnih uprizoritev Cankarjevih dram v projektu Gledališče za maturo. Nagrado za življenjsko delo je žirija dodelila kostumografinji Mariji Vidau.

Paolo igra Nikla Petruška Panizon, Mitjo pa Žan Papič. Zanesljivi odrski igri tržaške igralke je komplementarna igra kraškega igralca, ki pozitivno preseneča s svojo spontanostjo in sposobnostjo izvabiti smeh pri publiki. Njegove izkušnje na področju stand up komedije so namreč dragocena popotnica za dramsko predstavo, ki jo oba igralca odigrata v primorskem pogovornem jeziku.

... do intime karantene

Ironična lahkotnost sicer ne skali avtorjeve refleksije o aktualnem dogajanju. Satirično obdelovanje družbenih dinamik, ki so zaznamovale preteklo obdobje, od družbene distance do zaščitnih mask in rokavic, pripelje Pison na intimni nivo medosebnih odnosov med prisilnim bivanjem v rimskem stanovanju. Družbena distanca postane tako tudi čustvena v izmeničnem oddaljevanju in približevanju, ki se stopnjuje ob odrskem iskanju primerne metafore za zakonski odnos. Pison gledalcem pušča možnost, da se odločijo, ali gre za srečen konec, ali za predvidljiv žalostni epilog.

Igor Pison je spletel krajšo in zaradi tega dinamično gledališko kreacijo, ki bi se lahko uveljavila tudi v drugem mediju, saj se je med drugim rodila kot radijska igra.

Najmočnejši element tega ironičnega pogleda na deformiranim zaznavanjem resničnosti in vsakdana v korona času je scenografija, ki jo tvori orjaški kavč rdeče barve, na katerem je večina evropskega prebivalstva najbrž preživela velik del obdobja karantene. Dodaten element mozaika svežine poletnega gledališkega posladka SSG je glasba v živo, ki se vrti v funkciji klasičnih vložkov. Zanjo je poskrbel DJ Peter Siares Sturman, ki je poletni kontekst glasno priklical s sodobnimi komercialnimi uspešnicami iz preteklih let.


Najbolj brano