Brkinci so enotni, regija razdvojena
Brkincev je malo, a vsaj v eni stvari so očitno enotni. Nasprotujejo gradnji akumulacijskega jezera na potoku Suhorica, s katerim bi zadostili potrebam Istre po pitni vodi. V bližini načrtovanega zajetja so v vaseh, v katerih živi le nekaj več kot 1000 prebivalcev, v le treh dneh zbrali več kot 580 podpisov v podporo civilni iniciativi.
Ta se bo zdaj lahko kot stranski udeleženec vključila v postopke načrtovanja zajetja, ki ga je v Brkine zarisalo ministrstvo za okolje in prostor. Uradni status ji prav velike moči ne prinaša, a lahko bo vsaj izvedela, kaj se (bo) v Brkinih dogaja(lo). Doslej ni namreč prebivalcem, ki naj bi v svojo soseščino dobili jezero z obalo, dolgo, kot je obala Bohinjskega, nihče povedal nič.
Brkincev je malo, a vsaj v eni stvari so očitno enotni. Nasprotujejo gradnji akumulacijskega jezera na potoku Suhorica.
Lahko bo tudi povedala, kaj si mislijo tisti, ki jih za mnenje niso vprašali. Postopki resda niso še v fazi, ko bi bila obveščanje javnosti in razprava o načrtih zakonsko obvezna. A glede na odločne napovedi predstavnikov ministrstva pred več kot dvema mesecema in nato še okoljskega ministra pred nekaj tedni, da bodo zajetje gotovo gradili in da gre za infrastrukturo državnega pomena, bi si tudi Brkinci kak obisk vendarle zaslužili.
Minister naj bi o tem, kar je na ločenem sestanku že v začetku julija že obljubil istrskim županom, jutri vendarle govoril še s kraško-brkinskimi. Ti so doslej nasprotovali gradnji akumulacije v Brkinih.
Glede tega projekta je delitev med obema skupinama županov morda res pričakovana, saj naravnih danosti in primanjkljajev Istre na eni strani ter zaledja na drugi ni mogoče zanikati. A vendarle je kazalo tudi, da bi delitev mogoče znali premagati in skupaj poiskati kompromis, s katerim bi bili zadovoljni vsi. Ministrstvo pa je s svojimi odločitvami različna mnenja enih in drugih županov še okrepilo. Najprej z odločitvijo, da je izbira za zajezitev potoka v Brkinih dokončna. Nato pa še s polovičnimi sestankovanji.
Projektu, ki ga naslavljajo kor regijskega in ki naj bi zadovoljil potrebe tako Istre kot Krasa in Brkinov, takšna delitev ni dobra popotnica. Nasprotno, le krepi prepričanje enih, da jim voda pripada ne glede na vse, in zaskrbljenost drugih, da bodo v zameno za breme velikega posega v okolje dobili le kako zaplato asfalta.