Pandemija in dež se zaman trudita ustaviti festival Etno HistEria
Kultura
25. 07. 2020, 06.00
, posodobljeno: 25. 07. 2020, 11.56
Drevi se bo s koncertom prvih novih skladb velikega festivalskega orkestra v Kubedu nadaljevala Etno HistEria. Mednarodno srečanje glasbenikov z vseh vetrov bo jutri poživilo Truške, kamor se bo z bogatim programom vrnilo v sredo, že dan prej pa bo v koprski Taverni premierno zazvenel program Velikega orkestra Etno HistEria.
Predsinočnjim se je festival na Ukmarjevem trgu v Kopru začel z duhovitimi pesmimi in živahno glasbo - seveda brez not! Foto: Andraž Gombač
KOPER, TRUŠKE, KUBED
> “Letos bo slišati bende, ki sestavljajo Veliki orkester Etno HistEria. Več kot 20 jih je. Vsak večer se jih bo predstavilo nekaj, vsakič drugi,” pravi lutkar in glasbenik Matija Solce. Seveda se bodo glasbeniki tudi povezovali, poudarja, smisel HistErie je srečevanje in soustvarjanje glasbenikov z vseh vetrov. “Na koncu bo zaigral še orkester, ki bo letos nekoliko manjši, štel bo 50 ljudi, več jih ne sme skupaj.”
Glasbeniki prihajajo iz Čila, Finske, Anglije, Nemčije, Avstrije, Češke, Slovaške, Francije, Belgije, Slovenije ... Raznolikost slišimo že v njihovih imenih: Wild Strings Trio, Hannah James, Embryo, Old Salt, Claudia Schwab, De Ruts, Fekete Seretlek, Worldwide Welshman, Kerttu, Martin Ladika, Marcella Ceraolo, Der Šenster gob, The Crazy Onions, Gabriel Gureuro, Tante Friedel ...
Ob pripombi, da človek ob prebiranju programa pozabi na pandemijo, Solce prikima: “Nekateri glasbeniki so v Sloveniji že bili, pri nekaterih pa so spet odprli meje in so zato lahko prišli. Po drugi strani se pandemije ne bojimo, ker ustvarjamo v zaprti skupnosti in se v takih razmerah znamo obnašati. Veliko potujemo in smo prilagodljivi. Pevske sekcije letos ni, povečini so instrumentalne. Nekateri glasbeniki so naredili tudi test za covid-19. Doslej so bili vsi izvidi negativni.”
Na prireditvah upoštevajo varnostne ukrepe: rezervacije sprejemajo prek sporočil na številko 041 778 061, občinstvo je omejeno na 150 obiskovalcev, nujna je medsebojna razdalja, na prizoriščih so označeni sedeži, razkužila, ljudje naj imajo s sabo maske ...
Od hrasta do Metelkove
Predsinočnjim se je festival radoživo začel na Ukmarjevem trgu v Kopru, kjer so tako duhovitim pesmim kakor živahni glasbi - brez not! - prisluhnili tako zvesti obiskovalci HistErie kakor naključni mimoidoči.
Drevi ob 20.30 bodo muzikanti začeli nastopati na travniku pri gradu v Kubedu, jutri ob isti uri pa se bo festival vrnil “pod ta velik hrast” v Truškah, kjer je sinočnji program odplaknil dež. V torek ob 20.30 bo v koprski Taverni premierno zazvenel celotni program Velikega orkestra Etno HistEria, v sredo se bo že ob 19. uri začel bogat program po dvoriščih v Truškah, v četrtek pa bo orkester nastopil na ploščadi na Metelkovi ob Slovenskem etnografskem muzeju.
V petek bo karavana pripotovala v Loško dolino. Najprej bo nastopila v vasici Podcerkev, v soboto in nedeljo pa bo sledil še festival Plavajoči grad pri gradu Snežnik. “Hkrati se bo dogajalo na petih ali celo šestih odrih,” pravi Solce. “Čeprav smo program prepolovili, ga s 130 dogodkov skrčili na 64, ga je še zmeraj preveč za tako omejeno število ljudi, za 400 obiskovalcev. Kot vsako leto se bo dogajalo na enem kvadratnem kilometru, letos pa imamo najmočnejšo scenografijo doslej - ustvarja jo več kot 20 scenografov! Obiskovalci bodo vstopili v posebno pravljico ...”
Več nastopajočih s Plavaj0čega gradu bo v ponedeljek, 3. avgusta, pripotovalo še na glasbeno-gledališki dan v Kopru.
A umetnost še rabimo?
V petek torej Matija Solce ne bo kolesaril na protestih v Ljubljani? “Zadnje čase sem jih že nekaj preskočil, ni mi uspelo iti,” pravi. “Pa tudi sicer je zdaj zame protest prav to: ne govoriš proti nečemu, ampak delaš, povezuješ ljudi, ustvarjaš alternativo, underground. Seveda je treba opozarjati, kaj vse v naši družbi ni v redu, to je zelo pomembno, ampak obenem ugotavljam, da manjka alternativa trenutni kulturni sceni. Kultura je najbolj zapostavljena. Poudarjati bi morali, koliko ljudi je vpletenih vanjo, koliko dodane vrednosti prinese kultura in kaj danes pomeni za ljudi. Kulturniki pa se moramo resetirati in razmisliti o smiselnosti umetnosti. Je danes nesmiselna? Je ljudem dovolj, da so vseskozi za telefonom?! Ali da se ga totalno nažgejo? In seveda ne razmišljajo ...”